Slovenija, 10. maj 2024 – Intrastat je sistem za zbiranje informacij in izdelavo statistike o blagovni menjavi med državami Evropske unije. Delovati je začel 1. januarja 1993, ko je nadomestil carinske deklaracije kot vir trgovinske statistike znotraj EU. In tu je nekaj podatkov, ki jih je zbral naš Statistični urad.

Ta v svoji objavi sporoča:  Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo (EU) maja 2004 je bil tudi pri nas uveden nov sistem zbiranja statističnih podatkov o blagovni menjavi med članicami EU – Intrastat. Nadomestil je zbiranje podatkov iz carinskih deklaracij.

V okviru Intrastata se podatki o blagovni menjavi mesečno zbirajo neposredno od poročevalskih enot (tej je v Sloveniji 2000). Vključena niso vsa podjetja, temveč so k poročanju zavezana le tista, ki presežejo vrednost t. i. vključitvenega praga. Manjša podjetja so tako oproščena poročanja. Sistem Intrastat se uporablja v vseh 27 članicah EU.

Podatke, ki jih zbira SURS v Intrastatu, potrebuje država za svoje delovanje, uporabljajo jih podjetja, raziskovalci in študenti, zanimivi pa so tudi za širšo javnost. Hkrati predstavljajo enega izmed najpomembnejših kazalnikov gospodarske uspešnosti države.

Leta 2023 je z državami članicami EU trgovala več kot četrtina slovenskih podjetij

Med njimi jih je bilo 17 % (več kot 9.200) zavezanih k poročanju za Intrastat. Več kot polovica jih je poročala samo o uvozu iz EU, 13 % samo o izvozu v to skupino držav, tretjina pa o obeh tokovih.

Pred 20 leti je s članicami EU trgovalo okrog 16 % podjetij, med njimi so poročevalske enote za Intrastat predstavljale več kot tretjino.

Trgovinska bilanca negativna skoraj dve desetletji

Blagovna menjava s članicami EU je naraščala do leta 2008, ko je zaradi finančne in gospodarske krize upadla, leta 2010 pa se je znova začela povečevati. Od vstopa Hrvaške v EU leta 2013 je rasla vse do začetka epidemije covida-19 leta 2020, ko se je ponovno zmanjšala. Trgovinska bilanca je bila pozitivna le leta 2020, predvsem zaradi cen energentov. Te so vplivale tudi na gibanje vrednosti izvoza in uvoza v naslednjih letih.

Nemčija najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica

V zadnjih dveh desetletjih je bila naša najpomembnejša izvozna partnerica Nemčija. Lani je delež vrednosti izvoza blaga v to državo predstavljal 24,2 % celotnega slovenskega izvoza v EU. Sledile so Italija (15,4 %), Hrvaška (14,1 %), Avstrija (10,2 %) in Francija (5,9 %).

Pri uvozu je Slovenija po vrednosti trgovanja prav tako največ poslovala z Nemčijo (21,8 % uvoza iz članic EU), sledile so Italija (18,5 %), Avstrija (12,9 %), Hrvaška (8,9 %) in Madžarska (6,6 %).

Katere vrste blaga so predstavljale največje deleže vrednosti izvoza?

Leta 2004:

    1. drugi industrijski proizvodi (45,1 %)

    2. stroji in transportne naprave (41,4 %)

    3. kemični proizvodi (8,5 %)

Leta 2023:

    1. stroji in transportne naprave (37,4 %)

    2. drugi industrijski proizvodi (30,4 %)

    3. kemični proizvodi (14,4 %)/LN/Vir za objavo SURS/