Slovenija, 18. maj 2024 – Kot kaže analiza Statističnega urada RS so tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (brez investicij) v Sloveniji v 2022 znašali 5,46 milijarde EUR. Največ sredstev je bilo porabljenih za kurativno zdravljenje ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Izdatki sektorja država so se na letni ravni povečali za 10,8 %.
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo za desetino višji
V primerjavi z letom prej so se tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (tj. izdatki brez investicij), ki predstavljajo izdatke za končno potrošnjo zdravstvenih storitev in blaga rezidentov, zvišali za 10,1 %, na 5,46 milijarde EUR. V deležu BDP (9,6 %) so bili za 1,1 odstotne točke večji kot v predkoronskem letu 2019.
Storitvam, opravljenim v bolnišnicah, namenjenih 39 % vseh tekočih izdatkov za zdravstvo
Izdatki za storitve, opravljene v bolnišnicah, so znašali 38,6 % od skupnih tekočih izdatkov za zdravstvo, izdatki za storitve, opravljene v zunajbolnišničnih ambulantah, so obsegali 24,5 %, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago (lekarne in drugi ponudniki medicinskega blaga) pa 21,5 %.
Skoraj dve tretjini sredstev iz skladov socialne varnosti
Razmerje med javnimi in zasebnimi viri pri financiranju zdravstvenega varstva se med leti ne spreminja bistveno: delež javnih virov je znašal 74,3 %, delež zasebnih virov pa 25,7 %. Sredstva iz obeh virov so se v primerjavi z 2021 zvišala – tista iz zasebnih virov za 8,1 %, sredstva iz javnih virov pa za 10,8 %. Osnovni nosilec financiranja zdravstvenega varstva so skladi socialne varnosti. Ti so tudi v opazovanem letu prispevali nekoliko manj kot dve tretjini tekočih izdatkov za zdravstvo.
Pri zasebnih izdatkih prevladovali neposredni izdatki gospodinjstev
V strukturi zasebnih izdatkov je delež prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj znašal 46,3 %, delež neposrednih izdatkov gospodinjstev 49,8 %, delež izdatkov družb (za storitve sistematskih pregledov zaposlenih) 3,4 % in delež izdatkov neprofitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, 0,4 %.
Izdatki gospodinjstev za zdravstvene storitve in blago so obsegali 700 milijonov EUR ali za 9,7 % več kot v letu pred tem. Neposredno iz žepa (doplačila oz. samoplačništvo) so gospodinjstva največ denarja porabila za zdravila in drugo medicinsko blago (56,9 %), sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (37,7 %), pri čemer so zobozdravstvene storitve predstavljale 11,1 % vseh tovrstnih sredstev v obliki doplačil.
Največji del porabljen za storitve kurativnega zdravljenja, zdravila in dolgotrajno oskrbo
Več kot tri četrtine tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo (76,7 %) je bilo porabljenih za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Po deležu so sledili izdatki za storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe – zdravstveni del. Izdatki za storitve kurativnega zdravljenja so bili za 10,7 % višji kot v 2021, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago pa za 14,8 %.
Pri izdatkih za dolgotrajno oskrbo občutna rast
Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so znašali 639 milijonov EUR oz. za 18,3 % več kot v 2021, izdatki za socialni del pa 215 milijonov EUR oz. za 7,1 % več. Skupna nominalna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bila 15,3-odstotna. V deležu BDP je to pomenilo 1,5 %.
Izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu (zdravstveni del) namenjenih več sredstev
Največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe je bil namenjen za izvajanje dolgotrajne oskrbe v institucijah; znašal je 53,9 %. 45,8 % teh izdatkov je bilo porabljenih za zagotavljanje take oskrbe na domu; to so upravičenci lahko prejemali v obliki storitve ali oskrbe (patronažna služba, storitve pomoči na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki) ali v obliki denarnega prejemka. Nekoliko manj kot pol odstotka je bilo namenjeno za izvajanje take oskrbe v okviru storitev dnevnega varstva. V primerjavi z 2021 so bili izdatki, namenjeni izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu (zdravstveni del), znatno višji – za 23,7 %.
Kaj kažejo prve ocene za leto 2023?
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (brez investicij) so po prvih ocenah lani znašali 5,94 milijarde EUR. Glavni viri financiranja zdravstvenega varstva so bili skladi socialne varnosti (64,6 % vseh virov financiranja) in izdatki gospodinjstev iz žepa (12,9 %). Sledila so sredstva iz prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj z 12,3-odstotnim deležem, sredstva centralne in lokalne države z 9,3 % ter sredstva podjetij (družb) in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, z 0,9 %./LN/Vir za objavo SURS
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo po namenih in virih financiranja, Slovenija
| 2021 | 2022 | |||||
| Skupaj | Sektor država | Zasebni sektor | Skupaj | Sektor država | Zasebni sektor | |
| 1.000 EUR | ||||||
| Nameni zdravstvenega varstva – skupaj1) | 4.956.320 | 3.656.912 | 1.299.407 | 5.456.837 | 4.052.347 | 1.404.490 |
| storitve kurativnega zdravljenja | 2.727.496 | 2.201.562 | 525.935 | 3.019.640 | 2.459.133 | 560.507 |
| storitve rehabilitacije | 97.061 | 57.045 | 40.016 | 102.489 | 52.405 | 50.084 |
| storitve dolgotrajne oskrbe (zdravstveni del) | 539.940 | 512.439 | 27.501 | 638.780 | 610.839 | 27.941 |
| pomožne zdravstvene storitve | 163.958 | 105.186 | 58.772 | 192.158 | 120.875 | 71.283 |
| zdravila in drugo medicinsko blago | 1.015.408 | 489.977 | 525.431 | 1.165.915 | 550.110 | 615.805 |
| preventiva | 268.179 | 222.998 | 45.181 | 231.285 | 182.454 | 48.831 |
| upravljanje zdr. varstva in zavarovanja | 144.277 | 67.706 | 76.572 | 106.569 | 76.531 | 30.038 |
| Z zdravstvenim varstvom povezane storitve | ||||||
| storitve dolgotrajne oskrbe (socialni del) | 201.208 | 61.099 | 140.109 | 215.465 | 61.233 | 154.232 |
1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. Brez izdatkov za storitve dolgotrajne oskrbe (socialni del) v kategoriji Skupaj.
Prve ocene tekočih izdatkov (brez investicij) za zdravstveno varstvo po virih financiranja, Slovenija, 2023
| mio EUR | % | % BDP1) | |
| Vir financiranja – skupaj2) | 5.939 | 100,0 | 9,4 |
| centralna in lokalna država | 550 | 9,3 | 0,9 |
| skladi socialne varnosti | 3.835 | 64,6 | 6,1 |
| zavarovalnice | 728 | 12,3 | 1,2 |
| gospodinjstva | 767 | 12,9 | 1,2 |
| družbe brez zavarovalnic in nepridobitne institucije | 59 | 0,9 | 0,1 |
1) Izdatki za zdravstveno varstvo v deležu BDP so izračunani na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov BDP (objava z dne 14. februarja 2024; https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/12678).
2) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.