Slovenija, 27. maj 2024 – Slovenija je dežela gozdov. Z njim je prekrite okoli 3/5 površine, kar pomeni, da je skoraj vsak slovenski kraj v bližini gozda. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je leta 2019 gozd prekrival 58,0 % Slovenije ali 1.176.754 ha (11.176 km2).

Glede na leto 2018, se je površina zmanjšala za 490 ha. Prevladujejo gospodarski gozdovi, ki so primarno usmerjeni v pridobivanje lesa. Njihov delež je znašal 90,84 %. Gozdni rezervati v Sloveniji so predstavljali 0,80 % površine gozdov oz 9.508 ha, varovalni gozd pa je imel 8,36 % delež oz. 98.762 ha.

Leta 1875 je gozd poraščal 36,4 % površine Slovenije. Sledilo je dolgo obdobje zaraščanja, ki se je zaključilo ob koncu prvega desetletja 21. stoletja. Kljub temu, da se določene, predvsem kmetijske, površine še vedno zaraščajo, pa se površina gozdov vseeno nekoliko zmanjšuje.

V zadnjem tednu maja (27.–31. 5. 2024) praznujemo teden slovenskih gozdov. Namenjen je povezovanju gozdarskih institucij s širšo javnostjo ter promociji in širjenju zavedanja o pomenu gozdov za našo blaginjo. K temu se pridružuje tudi Statistični urad RS, ki je pripravil nekaterih zanimivih podatkov o slovenskih gozdovih in gozdarski dejavnosti.

Leta 2022 je bilo 34,4 % celotne porabe energije v slovenskih gospodinjstvih pridobljene iz lesnih goriv. 88,7 % te energije je bilo namenjene za ogrevanje prostorov, 10,0 % za ogrevanje sanitarne vode in 1,3 % za kuhanje.

Neto prirastek za oskrbo z lesom

V letu 2022 so gozdovi pokrivali 58 % površine Slovenije, lesna zaloga pa je bila ocenjena na 362,4 milijona m3. V gospodarskih gozdovih je prirasla večina od 7,3 milijona m3 lesa, namenjenega za oskrbo, manjša količina je bila na voljo z drugih gospodarskih gozdnatih zemljišč (okoli 0,2 milijona m3 lesa). V negospodarskih gozdovih je bilo posekanega še okoli 0,1 milijona m3 lesa. V strukturi gozdarske proizvodnje (obsegala je 765,4 milijona EUR v tem letu) so največje deleže predstavljale vrednosti neto prirastka lesa (48,8 %), hlodov za žago in furnir (29,9 %) ter lesa za kurjavo (9,1 %).

Gozdarska dejavnost glavni uporabnik v dobavni verigi lesa

Med uporabniki razpoložljivega lesa v dobavni verigi je na prvem mestu gozdarstvo, uporabljajo pa ga tudi druge gospodarske dejavnosti, vezane na gozdne vire (lesnopredelovalna, papirna industrija ipd). Vrednost stroškov v gozdarskem proizvodnem procesu je leta 2022 znašala 331,8 milijona EUR. Največji delež stroškov je predstavljal posek (71,1 %), sledile so gozdarske storitve (16,0 %) ter vzdrževanje materiala in opreme (6,5 %).

Posek in proizvodnja lesa za kurjavo na prebivalca

V letu 2022 je bilo posekanega 4,6 milijona m3 lesa. Kazalnik poseka na prebivalca se je v obdobju 2013–2022 spreminjal tudi zaradi vremenskih razmer v posameznem letu. Povprečni posek na prebivalca je v opazovanem obdobju znašal 2,5 m3.

Skupna proizvodnja lesa za kurjavo je v letu 2022 znašala 1,2 milijona m3. Analiza proizvodnje lesa za kurjavo na prebivalca kaže, da je bila ta v zadnjih 10 letih sorazmerno konstantna in je znašala okoli 0,6 m3/preb.

Uporaba energije iz lesnih goriv v gospodinjstvih

Gospodinjstva v Sloveniji so leta 2022 porabila 1,0 milijona ton lesnih goriv (polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi ipd.). Iz teh je bilo pridobljene 34,4 % celotne porabe energije v gospodinjstvih. 88,7 % energije iz lesnih goriv je bilo namenjene za ogrevanje prostorov, 10,0 % za ogrevanje sanitarne vode in 1,3 % za kuhanje.

Delovno aktivno prebivalstvo v dejavnostih, povezanih z gozdnimi viri

V gozdarstvu ter lesnopredelovalni in papirni industriji je bilo v obdobju 2015–2022 v povprečju zaposlenih okoli 15.000 delovno aktivnih prebivalcev, v letu 2022 pa 15.282. Od tega jih je bilo 58,1 % v lesnopredelovalni industriji, 29,4 % v papirni industriji in 12,5 % v gozdarski dejavnosti.

Gozdovi – ponor emisij CO2

Slovenija ima med sosednjimi državami največ gozdne površine na prebivalca (0,6 ha/preb.). Gozdovi predstavljajo z vidika blaženja podnebnih sprememb pomemben ponor emisij CO2. V letu 2022 je količina emisij CO2 z upoštevanjem ponorov znašala 12,5 milijona ton ali za 27,7 % več kot v 2013, ko je obsegala 9,8 milijona ton. Delež zmanjšanja emisij CO2 je ob upoštevanju ponorov v letu 2022 znašal 1,8 %.

V Evropi se Slovenija uvršča med najbolj gozdnate države na četrto mesto. Večjo gozdnatost imajo Finska (72 %), Estonija (61 %) in Latvija (60 %). V svetovnem merilu se po gozdnatosti uvršča med prvih 30 držav. Najbolj gozdnata država je Surinam, kjer kar 90 % (147.760 km2) površine pokriva gozd./LN/Vir za objavo tudi SURS/