Ženeva, 28. maj 2024 – Na vladni strani je objavljena novica o tem, da so na diplomatski konferenci, ta se je začela 13. maja 2024, države članice Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (angleško World Intellectual Property Organization – WIPO) po več kot dveh desetletjih pogajanj minuli petek, 24. maja 2024, soglasno sprejele novo pogodbo WIPO o intelektualni lastnini, genskih virih in povezanem tradicionalnem znanju.
WIPO pogodba o intelektualni lastnini, genskih virih in povezanem tradicionalnem znanju ni le prva WIPO pogodba, ki naslavlja povezavo med intelektualno lastnino, genskimi viri in tradicionalnim znanjem temveč tudi prva, ki vključuje določbe, ki naslavljajo domorodna ljudstva in lokalne skupnosti.
Pogodba bo začela veljati v trenutku, ko bo 15 bodočih pogodbenic deponiralo listine o ratifikaciji ali pristopu. S tem bo v mednarodnem pravu uvedena nova zahteva po razkritju za prijavitelje patentov, katerih izumi temeljijo na genskih virih ali povezanem tradicionalnem znanju.
Po sprejetju je bil na voljo za podpis tudi zaključni akt, zapis o tem, da je konferenca potekala ter njen končni rezultat. Poleg Evropske Unije in njenih držav članic je zaključni akt podpisala tudi vodja slovenske delegacije, veleposlanica in stalna predstavnica Republike Slovenije, Anita Pipan (na fotografiji – avtorstvo fotografije je opredeljeno v fotografiji). Republika Slovenija je svoje aktivno sodelovanje na konferenci izkazala tudi s članstvom v poverilnem odboru.
Kaj je predmet pogodbe?
V splošnem bo veljalo, da bo v primeru, če izum v patentni prijavi temelji na genskih virih vsaka pogodbenica od prijaviteljev zahtevala, da razkrije državo izvora ali vir genskih virov. Prav tako bo za izum, za katerega se zahteva patent, in bo temeljil na tradicionalnem znanju, povezanem z genskimi viri, zahtevala, da razkrijejo domorodna ljudstva ali lokalno skupnost, ki je zagotovila tradicionalno znanje.
Kaj so genski viri in z njimi povezano tradicionalno znanje?
Genske vire vsebujejo na primer zdravilne rastline, kmetijske rastline in pasme živali. Medtem ko samih genskih virov ni mogoče neposredno zavarovati kot intelektualno lastnino, lahko izume, razvite z njihovo uporabo zavarujemo, najpogosteje s patentom.
Nekateri genski viri so povezani tudi s tradicionalnim znanjem, saj jih pogosto skozi več generacij uporabljajo in ohranjajo domorodna ljudstva in lokalne skupnosti. To znanje se včasih uporablja v znanstvenih raziskavah in kot tako lahko prispeva k razvoju zaščitenega izuma.
Celotno besedilo Pogodbe o intelektualni lastnini, genskih virih in povezanem tradicionalnem znanju (v angčleščini). /LN/Vir za objavo novice – Gov.si/