Slovenija, 1. junij 2024 – Na spletni strani Ministrstva za zdravje je objavljeno sporočilo, da je vlada, na četrtkovi seji, 30. maja, za urejanje zdravstvenega sistema (ta se po našem mnenju, milo rečeno sesuva sam vase), sprejela izhodišča za pripravo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (izhodišča). Namen izhodišč je, kot piše na spletni strani Ministrstva za zdravje, da bi se z njimi opredelile pravice pacientov in zagotavljalo strokovne, kakovostne in varne obravnave ob primerni dostopnosti.

Kot je zapisano v javni objavi izhodišča predvidevajo omejitve dela zdravstvenih delavcev iz javnih zdravstvenih zavodov (JZZ) pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Zdravstveni delavci, ki so zaposleni v JZZ, bodo z dovoljenjem direktorja lahko zdravstvene storitve opravljali le v (svojem ali drugem) JZZ. Poleg tega izhodišča predvidevajo dopolnilno zaposlitev pri lastnem delodajalcu. Tako bodo lahko zaposleni delo opravili v svojem zdravstvenem zavodu in ne drugod.

Jasneje se bodo določili pogoji, v katerih primerih zdravstveni delavec lahko pridobi dovoljenje za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, in sicer: kadar je pri matičnem izvajalcu izpolnjen ves program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti, kadar niso presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in če ne odklanja dela pri svojem JZZ. Omejitve za delo drugod pa seveda ne veljajo za sodelovanje z Rdečim križem, gorsko reševalno službo, Slovenija Transplantom, delo medicinskega izvedenca in podobno. Pripravljene bodo tudi rešitve za ustrezno nagrajevanje zaposlenih, s čimer spodbujamo dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen.

»Cilj zakona je, da potegnemo ločnico med tistimi, ki delajo v javnih zdravstvenih zavodih, in tistimi iz zasebnih. Želimo namreč, da kader ostaja v javnih zdravstvenih zavodih. Ob tem pa je seveda treba zagotoviti, da bodo delavci tudi ustrezno motivirani, da ostanejo v javnih zdravstvenih zavodih. Zakon zato spodbuja dodatno delo pri matičnem javnem zavodu,« je razložila ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel.

Izhodišča novele zakona predvidevajo tudi, da bi vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti za svoje delo potreboval dovoljenje Ministrstva za zdravje (ne bo več dovolj le priglasitev na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve). Dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti pa bo izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko pridobil le, če bo zdravstveno dejavnost opravljal v svojem imenu in za svoj račun. S tem se želimo izogniti trenutni praksi, ko samostojni podjetniki posamezniki na podlagi pogodb civilnega prava, ki imajo vse lastnosti delovnega razmerja, izvajajo dejavnost v prostorih drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, z njihovo opremo in materialom, kot podizvajalci programa ZZZS.

Prav tako bi z novelo zakona prenesli in razširili člene iz interventne zakonodaje, in sicer da so zdravstveni delavci, ki delujejo v javni zdravstveni mreži in ki so za to usposobljeni, dolžni sodelovati pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva.

»Izhodišča predvidevajo tudi ureditev področja koncesij za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti, med njimi postopek podelitve, opredelitev območja podelitve, postopek podaljšanja in prepoved pravnega prometa s koncesijo,« pravi ministrica.

Poleg tega predvidevajo regulacijo cen zdravstvenih storitev, z določitvijo kriterijev za postavitev najvišjih cen zdravstvenih storitev, zaključuje svojo javno objavo – izhodišč (le spet samo izhodišč p.p.) Ministrstva za zdravje.

Kdaj končno bo ta vlada razen izhodišč, ki nimajo učinkov na vse bolj neurejen zdravstveni sistem, pripravila prave rešitve in jih tudi udejanjila spet nejasno opredeljeno. Govora je spet le o t. i. »izhodiščih«, ko še dolgo ne bodo prinesla pravih rešitev.

Velja pa spomniti, da je predsednik vlade Golob konec lanskega leta dejal, da zdravstvo ostaja ključna prioriteta te vlade in da se zdravstvena reforma izvaja. Čeprav te sploh ni. Je pa res, da je takrat Golob dejal tudi, da se učinki reforme, kot je zdravstvena lahko vidni šele po dveh mandatih in ne v šestih mesecih ali enem letu. 

Logično! Zato so bila v četrtek sprejeta le izhodišča, ki jih je šele zdaj pripravilo Ministrstvo za zdrave.

Je pa res, da smo tudi mi, eni pozabljivci, ki si nismo v stanju zapomniti Golobove napovedi, kako in kdaj se reforma v zdravstvu lahko izvede. Je pomembno, da imamo zdaj izhodišča za novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti za ločitev javnega in zasebnega zdravstva zdaj znana. Izvedba pa bo v času, kot je napovedal predsednik vlade Golob, in sicer v drugem mandatu. A ne s takšnimi izhodišči kot jih ponuja ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel, pa tudi ne z Golobovo vlado./J.T./Vira za objavo JO – Ministrstva za zdravje/