Sankt Pölten/Ljubljana, 3. junij 2024 – Dežela Spodnja Avstrija (Niederösterreich) je s 1. junijem začela testirati plačilne kartice za prosilce za azil, ki jo bodo sprva uvajali za migrante v osmih migrantskih centrih na svojem območju. Kot poroča časnik der Standard, pa naj bi po besedah državnega svetnika Luisserja (FPÖ – Svobodnjaška stranka Avstrije) po pilotni fazi pa takšen pristop širili na celotno zvezno deželo.
Osem centrov je bilo “posebej izbranih” “za preizkušanje funkcionalnosti zemljevida v mestnih in podeželskih območjih,” je sporočil Luisserjev urad. “Cilj tega ukrepa je po eni strani narediti Spodnjo Avstrijo neprivlačno kot ciljno državo za prosilce za azil, po drugi strani pa izpolniti zakonske obveznosti glede skrbi za prosilce za azil.”
“Nova plačilna kartica služi preprečevanju nakupa tobaka in alkohola ter preprečuje prenosov gotovine do morebitnim tihotapcem novih migrantom,” je dejal državni svetnik Luisser. Za FPÖ Spodnja Avstrija je “zelo pomembno” “ustaviti vse tiste, ki ne iščejo zaščite, ampak socialne ugodnosti, da pridejo v Spodnjo Avstrijo”.
Po pilotni fazi bo projekt ocenjen. Na podlagi te ocene bo nato sprejeta odločitev, ali naj se ukrep razširi na vso državo ali pa so »potrebne nadaljnje prilagoditve za večjo učinkovitost«.
Avstrijski notranji minister Karner je že februarja sprožil razpravo o kartičnem sistemu za prosilce za azil. Napovedano je bilo, da naj bi model predstavili do junija z vključitvijo zveznih dežel in humanitarnih organizacij, a to ni bilo izvedeno. “Pozdravljam dejstvo, da želi tudi Spodnja Avstrija preiti na kartične storitve za migrante,” se je minulo sredo odzval Karner.
Ali bo res tako, kot napoveduje državni svetnik Luisser (FPÖ – Svobodnjaška stranka Avstrije) bo pokazal čas. Res je tudi to, da imajo naši severni sosedi kar nekaj težav z migranti, ki jih »prispeva« tudi Slovenija. Se razume s pomočjo članice schengenskega območja Hrvaške, ki ni kos oz. ta ni sposobna zavarovati južne schengensko meje EU. Ko pa je vstopala vanj, pa so jo bila polna usta, kako je pripravljena in, da jo spet ovira ta “nadležna” soseda – se razume!
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstrije. S površino 19.186 km² in okoli 1,7 milijona prebivalcev (2022) je Spodnja Avstrija največja dežela v Avstriji, več prebivalcev od nje ima le še zvezna dežela Dunaj, ki ga Spodnja Avstrija ozemeljsko v celoti obkroža in je bil nekoč tudi glavno mesto te dežele, šele leta 1986 se je prestolnica Spodnje Avstrije preselila v Sankt Pölten.
In še to! Zanimiva rešitev, ki bi jo veljalo tudi v Sloveniji zapisati v »izhodišča«, kar je nova osnova slovenske vlade ob načrtovanju, česar se v dveh letih še ni lotila. Je pa res, da bi uvajanje t. i. lokalne plačilne kartice bilo pri nas dobro uvesti za vse tiste, ki so deležni socialne pomoči. In sicer zato, da bi izplačani socialni transferji ostali v Sloveniji in tudi zato, da bi se izplačan denar za te namene uporabil za prave socialno ogrožene. No, ta je samo predlog za razmislek, in še eno »IZHODIŠČE« (saj veste, da to pomeni razpravo, ki odpira nove aspekte na probleme, ki še niso začeti) za vlado./J.T./prva fotografija le ponazoritvena/