Slovenija, 18. junij 2024 – Kot kažejo podatki Statističnega urada RS je bilo na kazenskih sodiščih lani v Sloveniji pravnomočno obsojenih za 5,6 % manj polnoletnih in za 3,0 % manj mladoletnih storilcev kot v letu pred tem – leta 2022. Najpogostejše kaznivo dejanje polnoletnih obsojencev so bile tatvine.

Največ obsodb za kazniva dejanja zoper premoženje

Lani je bilo na kazenskih sodiščih pravnomočno obsojenih za 5,6 % manj polnoletnih storilcev in za 3,0 % manj mladoletnikov kot leto prej.

Največ obsodb (1.788 ali 35 % izmed vseh) je bilo za kazniva dejanja zoper premoženje; med temi so bile najpogostejše tatvine (45 %), na drugem mestu pa goljufije (18 %).

Za kazniva dejanja zoper javni red in mir, ki so bila po številu obsodb na drugem mestu, so bili storilci najpogosteje, v več kot polovici primerov, obsojeni zaradi nezakonitega prehajanja državne meje. Obsodba na podlagi tega je bila izrečena 360 polnoletnim storilcem.

Za kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa je bilo obsojenih 427 storilcev. To je bilo za 43 % več kot leta 2021 in za 21 % več kot v 2022.

Pri dveh tretjinah vzgojnih ukrepov mladoletnikom določen socialnoskrbstveni nadzor, v mladoletniški zapor lani nihče

Vzgojni ukrep ali kazen so na sodiščih izrekli 188 mladoletnim osebam ali 6 manj kot leto prej. Lani nihče od mladoletnih storilcev ni bil napoten v zapor. Med vzgojnimi ukrepi je s 66 % prevladovalo nadzorstvo organa socialnega skrbstva; to je bilo za 3 odstotne točke manj kot leto prej.

Polnoletnim obsojencem najpogosteje izrečena zaporna kazen

Polnoletni obsojenci so bili v večini primerov moški. Od skupno 5.070 obsojenih je bilo 86 % moških in 14 % žensk. Najpogosteje določena kazenska sankcija je bila enako kot v prejšnjih letih zaporna kazen, vendar jih bo le 28 % kazen odslužilo v zaporu, preostalih 72 % je namreč prejelo pogojno zaporno kazen. Denarna kazen je bila izrečena 403 obsojenim osebam, med njimi je bilo 87 % moških in 13 % žensk.

Največ obsojenih polnoletnih oseb z doseženo največ srednješolsko izobrazbo

Največ polnoletnih obsojencev, 59 %, je bilo srednješolsko izobraženih, z 28 % so sledili tisti, ki so imeli dokončano osnovnošolsko izobraževanje. Polnoletne osebe z največ srednješolsko izobrazbo so bile v tretjini primerov obsojene zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje, med njimi so prevladovale tatvine, goljufije in ponarejanje listin.

Pri terciarno izobraženih polnoletnih obsojencih je bil delež oseb, obsojenih za glavno kaznivo dejanje zoper premoženje, manjši. Obsegal je petino primerov ali za 11 odstotnih točk manj kot pri nižji ravni izobrazbe.

Pravnim osebam v treh četrtinah primerov izdane pogojne obsodbe, najpogosteje zaradi davčne zatajitve

Lani je bilo 22 pravnih oseb spoznanih za odgovorne po glavni kazenski sankciji, od tega 73 % s pogojno obsodbo in 27 % z denarno kaznijo. V večini primerov (6) je šlo za davčno zatajitev, sledila so kazniva dejanja ponarejanje listin, poslovna goljufija, ponareditev ali uničenje poslovnih listin./LN/Vir za objavo SURS/

Obsojeni polnoletni storilci po spolu in glavni kazenski sankciji, Slovenija

	2022			2023
	skupaj	moški	ženske	skupaj	moški	ženske
Glavna kazen – skupaj	5.373	4.601	772	5.070	4.378	692
Zaporna kazen	4.875	4.175	700	4.606	3.982	624
od tega pogojna	3.578	3.014	564	3.301	2.785	516
Denarna kazen	426	367	59	403	349	54
od tega pogojna	18	14	4	14	14	0
Kazen odpuščena	30	22	8	27	19	8
Varnostni ukrep brez izreka kazni	42	37	5	34	28	6

Izobrazbena struktura obsojenih polnoletnih oseb, Slovenija

	2021	2022	2023
Izobrazba – skupaj	5.736	5.373	5.070
Brez izobrazbe	152	136	154
Nepopolna osnovnošolska	59	49	40
Osnovnošolska	1.468	1.499	1.437
Poklicna ali srednja (strokovna, splošna)	3.598	3.239	3.008
Višješolska (prejšnja), višja strokovna	124	148	120
Visokošolska 1. stopnje, visokošolska strokovna (prejšnja) ipd.	116	94	119
Visokošolska 2. stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja) ipd.	182	164	157
Doktorat (magisterij star)	37	44	35