Ljubljana, 19. avgust 2024 – Pri Cankarjevi založbi so spet dopolnili zbirko Moderni klasiki, in sicer tokrat z romanoma Kar sem ljubil in EMŠO. Gre za romana ameriške avtorice Siri Hustvedt in makedonske avtorice Lidije Dimkovski.
Gledano širše sta obe avtorici zanimivi tudi zaradi svoje angažiranosti in izjemne vsestranske ustvarjalnosti. No, morda pa je bil tudi to razlog, da so pri Cankarjevi založbi svojo zbirko Moderni klasiki tokrat dopolnili z njunima romanoma – Kar sem ljubil – Siri Hustvedt in EMŠO – Lidije Dimkovski.
Roman Kar sem ljubil Siri Hustvedt (1955) ameriške pesnice, pisateljice in esejistke pripoveduje zgodbo o dveh prijateljih, njunih družinah, ženskah v njunem življenju, njunih sinovih in o tem, kako odnosi med obema družinama postanejo napeti, najprej zaradi tragedije in nato zaradi dvoličnosti, ki počasi prihaja na površje.
Roman ponudi zgodbo o ljubezni v njenih mnogih pojavnih oblikah – prijateljski, erotični, seksualni, starševski, otroški, o ljubezni do umetnosti; je pa tudi roman o duševnih težavah, izgubi, žalosti in bolečini z elementi kriminalne zgodbe.
Siri Hustvedt je svoj najuspešnejši roman zapisala tako prepričljivo, da njene zapisne podobe, ki jih pred bralcem postavi, zaživijo, kot da te ne bi bile plod pisateljičine domišljije. Je pa res, da se pri svojem pisanju navezujejo na mnoga stvarna dejstva in pojave iz življenja v sodobnem New Yorku.
V slovenščino je od njenih sedmih romanov preveden še roman Poletje brez moških. No, velja še dodati to, da so njena dela prevedena v več kot trideset jezikov.
- Kot zanimivost naj dodamo, da je Siri Hustvedt leta 2009 podpisala peticijo v podporo režiserju Romanu Polanskemu in pozvala k njegovi izpustitvi po aretaciji v Švici v zvezi z njegovo obtožbo leta 1977 za zakonsko posilstvo.
Roman EMŠO v Skopju rojene avtorice Lidije Dimkovski, ki je lani izšel pri makedonski založbi TRI, so v Skopju ovenčali z nagrado roman leta (Gre za največjo makedonsko nagrado za romaneskna dela). Za dopolnitev zbirke Moderni klasiki naše založbe pa je poskrbel prevajalec Aleš Mustar, da ga je Cankarjeva založba lahko ponudila bralcem konec prejšnjega mesca.
In kaj roman bralcu ponudi? EMŠO bralcu ponudi pripoved o odtujenosti, ki jo je sprožila nenadna in ne docela pojasnjena izguba domačih, doma in domovine. Doživi jo grški Ciprčan Nikos Avraam, ki je zaradi turškega vdora na Ciper poleti 1974 prisiljen zapustiti svoj dom v Varoši, obenem pa ga zaznamuje misteriozni družinski spor, o katerem nikoli ne spregovori. V spor naj bi bila vpletena njegova žena Milka, s katero sta se spoznala v hotelu, kamor je prišla iz Jugoslavije kot sezonska delavka, z njim zanosila in ga prepričala, naj v kaosu vojnega udara ne išče svojih domačih, temveč naj raje z njo odide v Makedonijo. Makedonija tako postane njegova nova domovina, v kateri dobi novo družino in v kateri se apatično prepusti enolični vsakdanjosti. Protagonistka romana je njegova hčerka Katerina Avram, ki se posveti raziskovanju njegove zamolčane preteklosti.
Avtorica Lidija Dimkovska, leta 1971, ki je, kot že zapisano, rojena v Skopju, je tam končala študij primerjalne književnosti, sledil je doktorat iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti, kjer je med letoma 1997 in 2001 delala kot lektorica za makedonski jezik.
Od leta 2001 pa Lidija Dimkovska živi v Ljubljani in velja za eno najbolj opaženih avtoric v mednarodnem prostoru. Med drugim je dejavna kot urednica za poezijo dvojezične elektronske revije Blesok (prva makedonska spletna revija o umetnosti in kulturi, ki izhaja dvakrat mesečno v makedonskem in angleškem jeziku).
Zanimivi deli, ki bralcu poglobljeno predstavita področji, ki so osnova njunih romanov. A je kot že zapisano, zanimivo tudi to, da sta obe avtorici večplastni in visoko izobraženi ustvarjalki. O vplivu spodnjega na vsebino njunih romanov, pa prepuščamo bralcem njunih del. /Objavo pripravila: Alenka T. Seme/