Ljubljana, 20. september 2024 – Včeraj, 19. septembra, ob 20. uri je bila na Velikem odru Mestnega gledališča Ljubljana premiera drame Ödöna von Horvátha Kazimir in Karolina v prevodu Boruta Trekmana, ki je nastala v avtorski priredbi Nine Rajić Kranjac in Tiborja Hrsa Pandurja.
Po premieri pa je Dnevnik, družba medijskih vsebin, že sedemintridesetič podelil nagrado najboljšemu gledališkemu ustvarjalcu oz. ustvarjalki MGL v pretekli sezoni.
Igrali so: Primož Pirnat, Jana Zupančič, Karin Komljanec, Gregor Gruden, Matej Puc, Mojca Funkl, Tanja Dimitrievska, Jernej Gašperin, Bernarda Oman, Lotos Vincenc Šparovec, Uroš Smolej, Jure Rajšp k. g., Gaber K. Trseglav, Lena Hribar Škrlec in Diana Kolenc k. g.
Kratek opis – Na Reki rojeni avstrijsko-madžarski pisatelj in dramatik Ödön von Horváth (1901–1938) je dramo Kazimir in Karolina napisal leta 1932, samo leto dni pred Hitlerjevim prihodom na oblast. Razpad Avstro-Ogrske, inflacija in ekonomska kriza kot posledice prve svetovne vojne so samo najpomembnejše zgodovinske okoliščine, ki so bile glavni vzrok, da se je v Nemčiji okrepil nacionalsocializem ter da sta politično nasilje in množično iztrebljanje političnih nasprotnikov postala uzakonjena stalnica.
Dogajanje je umeščeno na prizorišče Oktoberfesta, slovite veselice v bavarski prestolnici, kjer se naključno srečajo vsi tedanji družbeni razredi. Osnovno gonilo drame, postavljene v čas množične brezposelnosti, je na videz banalen razhod med brezposelnim šoferjem Kazimirjem in nižjo uradnico Karolino.
Ker je Ödön von Horváth v svojih dramah seciral socialnopolitične teme srednjeevropskega miljeja, je v obdobju med obema vojnama slovel kot mojster prikazovanja usod obubožanih in brezperspektivnih delavcev, predvsem pa zaslepljenih uradnikov in meščanov srednjega razreda, ki so s svojo podporo prispevali k vzponu Hitlerja na oblast.
In še citat iz drame – KAZIMIR: Nad nami ti lepo pilotira dvajset kapitalistov, spodaj pa istočasno crkuje od lakote nekaj milijonov. […] Tale cepelin, razumeš, to ti je taka ladja, ki leta po zraku, in kadar jo kdo od nas zagleda, se mu zazdi, ko da tudi on leti z njo – mi pa imamo tačas le pošvedrane pete, gobec pa lahko zabijamo kvečjemu ob prazne mize.
Dnevnikova nagrada za izjemno odrsko stvaritev v sezoni 2023/2024 za Jerneja Gašperina
Kot že zapisano pa je po premieri Dnevnik, družba medijskih vsebin, že sedemintridesetič podelil nagrado najboljšemu gledališkemu ustvarjalcu oz. ustvarjalki MGL v pretekli sezoni.
Uprizoritve gledališke sezone 2023/2024 je ocenjevala t. i. Dnevnikova komisija v sestavi Gregor Butala (novinar kulturne redakcije Dnevnika), Jakob Ribič (dramaturg in mladi raziskovalec UL AGRFT) in Marjana Lenasi – Lipovšek (upokojena profesorica slovenskega jezika na Gimnaziji Poljane).
Dnevnikova komisija je soglasno odločila, da letošnjo Dnevnikovo nagrado za izjemen umetniški dosežek podeli dramskemu igralcu MGL Jerneju Gašperinu za vlogo Noaha v uprizoritvi Razpoka, ki jo je po predlogi Rrose Sélavy zrežiral Jan Krmelj.
Dnevnikovo nagrado je Jerneju Gašperinu s krajšim govorom in obrazložitvijo slavnostno izročil predsednik Dnevnikove komisije Gregor Butala./ATS/Vir za objavo MGL – Foto: Peter Giodani za press MGL/