Ljubljana, 15. oktober 2024 – Narodni muzej Slovenije je najstarejša slovenska kulturna ustanova, ki neprekinjeno deluje od leta 1821. Ustanovljen je bil po odloku avstrijskega cesarja Franca I. in se je imenoval Kranjski deželni muzej, in je sprva našel svoje prostore v ljubljanskem liceju na Vodnikovem trgu. Leta 1831 (10 let po ustanovitvi) je muzej odprl svojo prvo stalno razstavo, pet let kasneje pa izdal prvi vodnik po muzejskih zbirkah.

Današnja muzejska stavba je prva za muzej namensko grajena stavba na območju današnje Republike Slovenije in je bila za javnost odprta leta 1888, leta 1921 pa se je Kranjski deželni muzej – »Rudolfinum« preimenoval v Narodni muzej. Leta 1933 je muzej odstopil Narodni galeriji velik del slikarske in kiparske zbirke. Najpomembnejši razstavni eksponati v stalni zbirki so najstarejša piščal na svetu iz Divjih bab, vaška situla, deblak ali monoksil, izdolbenec, drevak) iz časa mostiščarjev, egipčanska mumija in nekaj drugih predmetov, najdenih na območju Slovenije. Leta 1991 je bilo notranje muzejsko dvorišče prekrito in s tem je bil pridobljen prostor za razne prireditve in občasne dodatne razstave, leta 2006 pa je bil odprt lapidarij v novem prizidku na zunanjem dvorišču. Leta 1997 je bila ustanova preimenovana v Narodni muzej Slovenije.

Osrednja stavba Narodnega muzeja stoji v bližini slovenskega parlamenta in slovenskega zunanjega ministrstva, nasproti pa na istem trgu stoji Ljubljanska opera. Zgradil jo je med letoma 1883 in 1885 gradbeni mojster Wilhelm Treo v sodelovanju z Janom Vladimírjem Hráským v neorenesančnem slogu. Treo je v veliki meri sledil načrtom dunajskega arhitekta Wilhelma Rezorija.

No, in vsak, ki da kaj nase – kulturno vase – mora obiskati Narodni muzej Slovenije in se »naužiti« naše preteklosti, ki je osnova prihodnosti.

In še to! Leta 2021 je takratni predsednik republike Borut Pahor ob praznovanju 200-letnice Narodnega muzeja Slovenije v Cankarjevem domu muzeju vročil odlikovanje zlati red za zasluge./LN/