Svet, 17. oktober 2024 – Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 razglasila 17. oktober za mednarodni dan boja proti revščini, da bi opozarjala na problematiko revščine v svetu in spodbujala k dejavnostim za njeno zmanjšanje.
Kaj sploh je revščina? Kako primerjamo različno razvite države med seboj?
Statistični uradi držav članic EU merijo t. i. relativno revščino, tj. ugotavljajo, koliko prebivalcev je revnih v primerjavi z drugimi. Po opredelitvi so relativno revni tisti, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo. V letu 2023 je bila stopnja tveganja revščine nižja od slovenske v petih državah članicah EU, stopnja tveganja socialne izključenosti v eni, stopnja dolgotrajnega tveganja revščine pa v šestih članicah. Po višini praga tveganja revščine se Slovenija uvršča na sredino članic EU.
Prag in stopnja tveganja revščine v Sloveniji leta 2023
903 EUR na mesec je lani za enočlansko gospodinjstvo znašal prag tveganja revščine.
264.000 prebivalcev ali 12,7 % vseh jih je živelo v gospodinjstvih z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine.
0,6 odstotne točke višja je bila stopnja tveganja revščine v primerjavi z letom prej. Najnižja je bila v 2009 (11,3 %), najvišja v letih 2013 in 2014 (14,5 %).
Stopnja tveganja revščine v EU:
16,2-odstotna – Z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je v EU leta 2023 živelo 16,2 % ali 71,9 milijona prebivalcev.
O najvišjih stopnjah tveganja revščine so za leto 2023 poročale Latvija in Estonija (22,5 %) ter Romunija (21,1 %), medtem ko so bili deleži najnižji na Češkem (9,8 %), Danskem (11,8 %) in Irskem (12,0 %).
Prag tveganja revščine je bil lani najvišji v Luksemburgu in najnižji na Slovaškem. Slovenija se je uvrstila na 12. mesto, prag je bil tako nižji v petnajstih članicah, višji pa enajstih.
Stopnja tveganja socialne izključenosti v Sloveniji leta 2023
13,7 % ali 287.000 prebivalcev Slovenije je bilo lani izpostavljenih tveganju socialne izključenosti. Med njimi so bile naslednje skupine:
264.000 jih je živelo z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine.
41.000 jih je bilo resno materialno in socialno prikrajšanih (osebe si niso mogle privoščiti vsaj 7 od 13 elementov prikrajšanosti).
59.000 jih je živelo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo.
10.000 jih je bilo izpostavljenih vsem trem oblikam socialne izključenosti: tveganju revščine, resni materialni in socialni prikrajšanosti in zelo nizki delovni intenzivnosti gospodinjstva.
Delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, v Sloveniji med najmanjšimi v EU
Tveganju socialne izključenosti je bilo v EU lani izpostavljenih 21,4 % ali 94,6 milijona ljudi. Delež takih prebivalcev je bil največji v Romuniji (32,0 %). V Sloveniji je bil razmeroma nizek (13,7 %), saj so nižjega izmerili le na Češkem (12,0 %).
Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine v Sloveniji prav tako med najnižjimi v EU
Med prebivalci Slovenije jih je 123.000 (ali 6,8 %) dalj časa (v letu 2023 in vsaj še v 2 od 3 predhodnih let) živelo z dohodki pod pragom tveganja revščine. Stopnja dolgotrajnega tveganja revščineje bila najnižja leta 2012 (6,1 %) in najvišja leta 2014 (9,5 %), od takrat pa počasi upada. Dolgotrajno tveganje revščine je bilo višje med ženskami (7,6 %) kot med moškimi (5,9 %), najbolj izpostavljeni pa so bili starejši od 65 let (14,2 %).
Nižjo stopnjo dolgotrajnega tveganja revščine kot Slovenija je imelo šest članic EU; najnižja je bila na Madžarskem (4,0 %), najvišja pa na Hrvaškem (19,5 %).
Splošno zadovoljstvo z življenjem visoko ocenjeno tudi med prebivalci Slovenije z dohodki pod pragom tveganja revščine
Med osebami z dohodki pod pragom tveganja revščine, starimi najmanj 16 let, je bilo lani 22 % takih, ki so bile kljub nizkim dohodkom zelo zadovoljne s svojim življenjem; toliko jih je namreč svoje zadovoljstvo z življenjem na splošno izrazilo z najvišjima ocenama (9 ali 10). Takih, ki so izbrale najnižje štiri ocene (od 0 do 4), je bilo 9 %./LN/Vir za objavo SURS/
