Ljubljana, 23. oktober 2024 – Ta četrtek, 24. oktobra, ob 20. uri bodo na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) premierno občestvu ponudili na ogled poslovenjeno dramo Simona Stephensna LUČ UGASNE (Light Falls). Dramo je napisal eden najuglednejših sodobnih piscev Simon Stephens, režiser prestave je Sebastian Cavazza, ki se je v svojem režijskem prvencu posvetil predvsem sočasnosti dogajanja ter filmsko realistični igri igralk in igralcev.
In tu so še tisti, brez katerih bi dramo Simona Stephensna lahko le brali – Igrajo: Tanja Ribič, Boris Ostan, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič, Matic Lukšič, Branko Jordan, Tomo Tomšič, Filip Samobor, Tjaša Železnik in Veronika Železnik k. g.
Za likovni del uprizoritve so skrbeli scenograf Branko Hojnik, kostumografki Jelena Proković in Saša Dragaš, oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik in avtor videa Andrej Intihar. Zvočna in jezikovna podoba pa sta delo avtorice glasbene opreme Darje Hlavka Godina, oblikovalca zvoka Saša Dragaša ter lektorice Maje Cerar.
Kratek opis in ozadje – Dramsko besedilo enega najuglednejših sodobnih britanskih dramskih piscev Simona Stephensa Luč ugasne iz leta 2019 ima trodelno strukturo: prvi in drugi del se dogajata na isti dan, 6. februarja 2017, tretji pa nekaj dni kasneje. Dogajalni prostor je pet mest s severa Velike Britanije: Stockport, Blackpool, Durham, Doncaster in Ulverston. Kot so razseljena prizorišča, so razseljeni liki oziroma družina, o kateri govori Stephens. Prvi del igre je monolog srednjeletne alkoholičarke Christine, ki se sredi supermarketa stegne po steklenico vodke, doživi možgansko kap in umre. V trenutku smrti se iz nje izlije plaz besed: misli, spomini, refleksije, obžalovanja, želje, da bi v življenju kaj naredila drugače. V drugem delu Stephens sledi članom Christinine družine – možu Bernardu in otrokom Jess, Stevenu in Ashe –, ki so se na 6. februar 2017 vsi znašli v čustveno kompleksnih odnosih s soljudmi, nekateri z najbližjimi, drugi s skorajda tujci. Tretji del se dogaja pred Christininim pogrebom: družina se zdaj znajde v domači hiši, v enotnem prostoru in času.
In še nekaj podatkov o avtorju drame – Simon Stephens (1971) je dramatik, profesor scenaristike na Univerzi v Manchestru in prejemnik mnogih uglednih nagrad. Njegova besedila so bila uprizorjena v londonskem National Theatru, gledališču Royal Court, Young Vicu, Donmar Warehouse in po številnih drugih prestižnih gledališčih po Evropi in drugod. Njegova dramska pisava je sicer prepoznavna, vendar se besedila formalno in vsebinsko med seboj precej razlikujejo. V drami Luč ugasne, ki je posvečena avtorjevi mami, je osrednje osišče zanimanja družinska celica. Z družino, ki je v marsičem disfunkcionalna, vendar vezi med posameznimi člani (za zdaj) še obstajajo, se Stephens ukvarja že v zgodnejšem besedilu Harper Regan, ki je bil leta 2011 v režiji Borisa Ostana uprizorjen na Mali sceni MGL. Stephens v obeh besedilih raziskuje posameznikovo osebno življenjsko geografijo, svoje like pošilja na potovanja, ki so hkrati fizična in metaforična; to so potovanja po zgodovini, osebni, družinski in politični. Kritiki so besedilo Luč ugasne opisali kot »Stephensovo ljubezensko pismo Severu«, delu Velike Britanije, od koder je doma. Vsi Stephensovi liki so v gibanju, v tranziciji, v prehodnih stanjih: na robu treznosti, na robu študija, na robu razhoda, na robu ločitve, na robu med življenjem in smrtjo, na robu med normalnostjo in norostjo. Čeprav besedilo aktualno stanje Velike Britanije in Evrope ter ljudi v njej slika s temnimi barvami, je v njem tudi svetloba: igra na koncu odločno in opogumljajoče spregovori o moči družine, o skupnosti in človeški povezanosti. Besedilo je režiral Sebastian Cavazza, pri čemer se je posvetil predvsem sinhroniciteti, sočasnosti dogajanja, in skoraj filmsko realistični igri zasedbe.
In še to: Če si za prvo slovensko uprizoritev drame Luč ugasne (Light Falls) avtorja Simona Stephensona niste zagotovili vstopnice, boste, kot pravijo tisti, ki so gledali priprave, to zanimivo dramo ogledal v programski shemi MGL v prihodnjih mesecih./Objavo pripravila Alenka T. Seme/Fotografije – press MGL – avtor Peter Giodani/