Slovenija, 11. november 2024 – Vinogradniki in vinarji danes, 11. novembra, obeležujejo martinovo, zanje prazničen čas, ko se vegetacijska doba umiri in gre narava počasi proti zimskemu počitku. Na ta dan za družinskimi mizami in na različnih martinovanjih po vsej državi postrežejo značilne jedi, ki se po pokrajinah razlikujejo, a nikjer ne smejo manjkati gos, mlinci, rdeče zelje in vino.

Dogajanje ob Martinovem pomeni simboličen zaključek vinogradnikovega truda v vinogradu in je namenjeno predstavitvi vinogradnikov, vinarjev ter njihovega mošta in mladih vin. Za vse, ki živijo izključno od grozdja in vina, je to največji praznik.

“Svet’ Martin nar’di iz mošta vin,” pravi stari slovenski ljudski rek o martinovem prazniku. Legenda pravi, da je skromni Martin pozimi srečal berača, ki ni imel obleke, zato mu je podaril polovico svojega plašča. Po tem dejanju so ga iskali, da bi ga imenovali za škofa, a se je v svoji skromnosti skril, njegovo skrivališče pa naj bi izdale gosi z “gaganjem”.

Ne le na vinorodnih območjih, temveč tudi drugod po Sloveniji različna društva in predvsem gostinci god sv. Martina obeležujejo z organizacijo različnih družabnih, etnoloških in športnih prireditev. Dogajanje po krščanski tradiciji spremlja krst mladega vina, prav tako ne manjka najznačilnejše kulinarične ponudbe.

A ob tem prazniku velja opozoriti še na nekaj, in sicer, da praznovanje sv. Martine, ni osnova, da pregloboko pogledate v kozarec – boje rečeno, jih izpraznite prej – tako ali drugače. Nikakor pa NE SEMETE sesti za volan, če ste ob praznovanju sv. Martine, kaj popili./J.T./Foto arhiv LN/