Slovenija, 19. november 2024 – Statični urad je prvič pripravil satelitske račune za kulturo, s katerimi naj bi ovrednotil prispevek kulture k slovenskemu gospodarstvu. Pregled, naj bi ponudil strukturno po področjih kulture. Izbrano je bilo predkoronsko leto 2019, najpomembnejši kazalniki pa so bili izračunani tudi za leto 2022.
Ključne statistike, po analizi SURS
– Kultura je k slovenskemu bruto domačemu proizvodu leta 2019 prispevala 2,8 %, tri leta pozneje je ta delež ostal na enaki ravni.
-V celotni kulturi je bilo leta 2019 zaposlenih okrog 40.000 ljudi ali 3,9 % vseh, v temeljni kulturi pa okrog 24.000 oz. 2,3 % vseh (ali dober odstotek glede na celotno število prebivalstva); deleža sta bila podobna tudi leta 2022.
-Gospodinjstva so leta 2019 namenila za kulturo nekaj več kot 848 milijonov evrov ali v povprečju 1.028 evrov na gospodinjstvo, država pa je za končno potrošnjo na področju kulture porabila nekaj več kot 407 milijonov evrov.
Kaj so satelitski računi za kulturo?
Za celovito spremljanje področja kulture so, podobno kot nekateri statistični uradi, oblikovali metodologijo satelitskih računov za kulturo, ki temelji na preučevanju mednarodnih praks in prilagoditvi našemu okolju. Tesno je povezana s področjem nacionalnih računov, natančneje s tabelami ponudbe in porabe, kar omogoča prikaz ekonomske strukture kulture in njenega pomena v gospodarstvu na podlagi ključnih makroekonomskih kazalnikov: deleža kulture v proizvodnji, vmesni potrošnji, dodani vrednosti, BDP, strukturo proizvodnje in ponudbe ter porabe proizvodov kulture, zaposlenost v kulturi itd.
Raziskovanje ponuja podatke za celotno kulturo (oz. kulturo v širšem smislu, ki poleg temeljne zajema še štiri kulturna področja) in za temeljno kulturo, ki obsega pet kulturnih področij: kulturno dediščino, uprizoritveno umetnost, vizualno umetnost, knjige in periodiko ter avdiovizualno dejavnost.
Podatke SURS objavlja, kot eksperimentalne za leti 2019 in 2022, rezultati so torej prva ocena, saj je raziskovanje novo in metodologijo za pripravo podatkov ter izračun kazalnikov še razvijajo.
Dodana vrednost kulture in njen prispevek k BDP
Celotna kultura je leta 2019 k bruto dodani vrednosti prispevala 2,8 %, temeljna kultura pa 1,6 %. Prva ocena za leto 2022 kaže podobni vrednosti: dodana vrednost za celotno kulturo je znašala 2,9 %, temeljna kultura pa je ostala na ravni 1,6 % dodane vrednosti celotnega gospodarstva.
Bruto domači proizvod, ki ga lahko pripišemo celotni kulturi, je leta 2019 znašal 1,342 milijarde evrov ali 2,8 % BDP. Leta 2022 se je nominalni BDP celotne kulture povečal na 1,603 milijarde evrov, če je izraženo v deležu, pa ni bilo spremembe, ostal je na 2,8 % BDP.
– Temeljna kultura je v letu 2019 k BDP prispevala 809,5 milijona evrov, leta 2022 pa 927,3 milijona evrov, kar je v letu 2019 predstavljalo 1,7 %, v letu 2022 pa 1,6 % skupnega BDP.
Pri izračunih kategorij je vključen neposredni prispevek kulture kot proizvodnje kulturnih dobrin. Nadaljnji posredni učinki, ki nastanejo v drugih dejavnostih v gospodarstvu kot posledica proizvodnje na področju kulture (t. i. skupni oz. multiplikativni učinki), niso predmet te analize.
V strukturi ponudbe prevladuje domača proizvodnja
K celotni kulturni ponudbi, ovrednoteni v kupčevih cenah, je domača proizvodnja leta 2019 prispevala 71,5 % , tri leta pozneje, 2022, se je ta delež zmanjšal na 67,6 %.
Uvoz kulturnih proizvodov in storitev je k ponudbi celotne kulture leta 2019 prispeval 24,5 %, leta 2022 pa 28,7 %; ne gre pozabiti, da je bil v kulturi leta 2022 še viden vpliv posledic epidemije covida-19.
Delež neto davkov (davkov, zmanjšanih za subvencije na proizvode) je leta 2019 znašal 4,1 %, leta 2022 pa se je zmanjšal na 3,7 %.
Temeljna kultura je k proizvodnji celotne kulture prispevala več kot polovico: leta 2019 je od skupno 2,783 milijarde evrov njen del znašal 1,520 milijarde evrov. Podobno razmerje je bilo tudi v letu 2022: od skupno 3,281 milijarde evrov je temeljna kultura proizvedla za 1,791 milijarde evrov kulturnih proizvodov in storitev.
Podrobnejši pregled po kulturnih področjih celotne ponudbe kulture leta 2019 in 2022 pokaže, da je po deležu izstopalo oglaševanje, sledila je avdiovizualna dejavnost.
Tržni proizvajalci zagotavljajo večino proizvodnje kulturnih dobrin
Med ponudnikih kulturnih proizvodov in storitev na domačem trgu prevladujejo tržni proizvajalci, v letu 2019 so ustvarili 80 % proizvodnje. Institucionalni sektor država je prispeval 17 %, neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG), pa 3 %. Leta 2022 so bili deleži podobni.
Vmesna potrošnja kulturnih proizvodov in storitev v skupni porabi z največjim deležem
Leta 2019 je bila struktura porabe razpoložljivih proizvodov in storitev v celotni kulturi naslednja:
- za vmesno potrošnjo v proizvodnih procesih je bilo porabljenih 1,992 milijarde evrov (51,2 %),
- končna potrošnja gospodinjstev je znašala 848,2 milijona evrov (21,8 %),
- izvoženih je bilo za 528,9 milijona evrov kulturnih proizvodov in storitev (13,6 %),
- potrošnja države je znašala 407,5 milijona evrov (10,5 %),
- za investicije je bilo porabljenih 66,9 milijona evrov (1,7 %),
- preostanek, tj. poraba nepridobitnih institucij in sprememba zalog, je obsegal 50,2 milijona evrov (1,3 %).
V strukturi vmesne potrošnje je bil delež tržnih proizvajalcev 91-odstoten, država je potrošila 7 %, nepridobitne institucije pa 2 %. Velik delež vmesne potrošnje kulturnih proizvodov in storitev pri tržnih proizvajalcih je v veliki meri povezan z oglaševalskimi storitvami, ki predstavljajo pomemben delež v celotni kulturi. Če pogledamo strukturo porabe le za proizvode in storitve temeljne kulture, vmesna potrošnja obsega 33 %, potrošnja gospodinjstev 35 %, izvoz 15 %, končna potrošnja države 12 % in investicije 3 %.
Za leto 2022 je struktura porabe po trenutnih rezultatih podobna, a podrobnejši podatki, kot zapišejo pri SURS, še niso na voljo.
Deleži proizvodov (blaga) in storitev v kategorijah ponudbe in porabe
Izračun satelitskih računov za kulturo upošteva ponudbo in porabo, kamor spadajo fizični proizvodi (blago) in storitve. V domači proizvodnji prevladujejo storitve (92 %), medtem ko je pri uvozu delež blaga 43-odstoten. Tako delež storitev v celotni ponudbi v osnovnih cenah znaša 83 %, v celotni ponudbi v kupčevih cenah pa 81 %. V vmesni potrošnji je delež blaga 8-odstoten, v izdatkih gospodinjstev in NPISG 43-odstoten, v investicijah 76-odstoten, v izvozu pa 46-odstoten.
Zaposlenost v kulturi
Med ključnimi kazalniki satelitskih računov je tudi zaposlenost, izračunana v skladu z metodologijo nacionalnih računov. Z izračunom je ocenjeno število zaposlenih, ki so neposredno povezani s kulturo. Ta kaže, da je bilo leta 2019 v celotni kulturi zaposlenih 40.492 oseb oz. 3,9 % vseh zaposlenih, v temeljni kulturi pa 23.800 oseb ali 2,3 % celotne zaposlenosti v državi. Tri leta pozneje, leta 2022, se je število prvih povečalo na 42.427 oseb, število drugih pa na 24.242.
Kljub nekoliko večjemu številu zaposlenih v kulturi leta 2022 pa se delež glede na zaposlenost v državi praktično ni spremenil: v celotni kulturi je bil prav tako 3,9-odstoten, v temeljni pa 2,2-odstoten./LN/Vir za objavo SURS/
Ključni makroekonomski kazalniki za kulturo, Slovenija, 2019 in 2022
| Celotna kultura | Temeljna kultura | |||
| 2019 | 2022 | 2019 | 2022 | |
| mio. EUR | ||||
| Proizvodnja kulture | 2.782,5 | 3.281 | 1.519,9 | 1.791,3 |
| tržni proizvajalci | 2.217,1 | 2.632,7 | 1.153 | 1.376,1 |
| sektor država | 482,2 | 554,4 | 313,4 | 354 |
| sektor NPISG 1) | 83,3 | 93,9 | 53,5 | 61,3 |
| Dodana vrednost kulture | 1.184 | 1.424 | 676,3 | 780,8 |
| Delež v celotni dodani vrednosti gospodarstva, % | 2,8 | 2,9 | 1,6 | 1,6 |
| Bruto domači proizvod (BDP) kulture | 1.342,3 | 1.603,3 | 809,5 | 927,3 |
| Delež v celotnem BDP, % | 2,8 | 2,8 | 1,7 | 1,6 |
| Ponudba in poraba na domačem trgu (osnovne cene) | 3.735,3 | 4.672,8 | 2.092,5 | 2.533 |
| proizvodnja | 2.782,5 | 3.281 | 1.519,9 | 1.791,3 |
| uvoz | 952,7 | 1.391,7 | 572,6 | 741,7 |
| Zaposlenost (število zaposlenih, neposredno povezanih s kulturo) | 40.492 | 42.427 | 23.800 | 24.242 |
1) Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva
Proizvodnja na področju kulture po sektorju ponudnika, Slovenija, 2019 in 2022
| Skupaj sektorji | Tržni proizvajalci | Sektor država | NPISG1) | Skupaj sektorji | Tržni proizvajalci | Sektor država | NPISG1) | |
| 2019 | 2022 | |||||||
| mio. EUR | ||||||||
| Kulturna in naravna dediščina | 113,1 | 25,5 | 84,1 | 3,5 | 130,7 | 32,3 | 93,0 | 5,4 |
| kulturna dediščina | 28,0 | 9,6 | 18,2 | 0,2 | 34,6 | 13,5 | 19,7 | 1,3 |
| arhivi | 11,1 | 2,8 | 8,3 | 0,0 | 11,2 | 2,9 | 8,3 | 0,0 |
| muzeji | 55,9 | 4,9 | 47,7 | 3,3 | 63,1 | 6,0 | 53,1 | 4,0 |
| naravna dediščina | 18,1 | 8,2 | 9,9 | 0,0 | 21,8 | 9,9 | 11,9 | 0,1 |
| Uprizoritvena umetnost | 272,2 | 125,5 | 116,3 | 30,4 | 326,1 | 155,2 | 138,9 | 32,0 |
| Vizualna umetnost | 61,2 | 60,1 | 0,0 | 1,1 | 84,1 | 83,0 | 0,0 | 1,1 |
| fotografija | 34,0 | 32,9 | 0,0 | 1,1 | 41,6 | 40,5 | 0,0 | 1,1 |
| druga vizualna umetnost | 27,2 | 27,2 | 0,0 | 0,0 | 42,5 | 42,5 | 0,0 | 0,0 |
| Knjiga in periodika | 498,1 | 481,1 | 3,9 | 13,1 | 567,5 | 547,4 | 4,4 | 15,6 |
| knjiga | 203,5 | 195,1 | 1,3 | 7,1 | 249,5 | 240,0 | 1,6 | 7,9 |
| časniki, serijske publikacije | 125,1 | 119,7 | 1,7 | 3,7 | 113,4 | 107,4 | 1,7 | 4,3 |
| druga literatura | 169,5 | 166,2 | 0,9 | 2,4 | 204,5 | 200,0 | 1,1 | 3,4 |
| Avdiovizualna dejavnost | 575,3 | 460,8 | 109,2 | 5,3 | 683,0 | 558,2 | 117,7 | 7,1 |
| filmska in videoprodukcija | 176,8 | 171,4 | 0,7 | 4,6 | 239,2 | 232,3 | 0,9 | 5,9 |
| radio, TV | 363,3 | 255,2 | 107,9 | 0,3 | 401,1 | 284,4 | 116,2 | 0,5 |
| druga avdiovizualna dejavnost | 35,2 | 34,3 | 0,5 | 0,4 | 42,8 | 41,5 | 0,6 | 0,7 |
| Oglaševanje | 820,5 | 800,2 | 13,4 | 6,9 | 929,2 | 905,8 | 14,6 | 8,7 |
| Arhitektura in oblikovanje | 234,1 | 234,1 | 0,0 | 0,0 | 325,0 | 325,0 | 0,0 | 0,1 |
| arhitektura | 155,3 | 155,3 | 0,0 | 0,0 | 220,8 | 220,8 | 0,0 | 0,0 |
| oblikovanje | 78,9 | 78,8 | 0,0 | 0,0 | 104,2 | 104,2 | 0,0 | 0,1 |
| Izobraževanje na področju kulture | 168,4 | 25,2 | 138,5 | 4,7 | 194,2 | 22,4 | 165,0 | 6,7 |
| Presečno in nerazvrščeno | 39,6 | 4,5 | 16,8 | 18,3 | 41,3 | 3,4 | 20,8 | 17,2 |
| Celotna kultura | 2.782,5 | 2.217,1 | 482,2 | 83,3 | 3.281,0 | 2.632,7 | 554,4 | 93,9 |
| temeljna kultura | 1.519,9 | 1.153,0 | 313,4 | 53,5 | 1.791,3 | 1.376,1 | 354,0 | 61,3 |
| Deleži v %: | ||||||||
| Celotna kultura | 100,0 | 79,7 | 17,3 | 3,0 | 100,0 | 80,2 | 16,9 | 2,9 |
| temeljna kultura | 100,0 | 75,9 | 20,6 | 3,5 | 100,0 | 76,8 | 19,8 | 3,4 |
1) Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva.
