Svet/Slovenija, 23. november 2024 – Raziskovalno podjetje Clarivate vsako leto objavi lestvico najbolj citiranih – in s tem najvplivnejših – znanstvenikov. Trenutni seznam, objavljen minuli torek, vključuje 6636 tako imenovanih visoko citiranih raziskovalcev iz 59 držav.
Kolikokrat so neko delo citirali drugi sodelavci, je poleg števila objav v strokovnih revijah merilo znanstvene relevantnosti raziskovalčevega dela. Vedno obstajajo dvomi o tem, kako pomembna je ta ključna številka, vendar jo je mogoče enostavno zbrati in primerjati z drugimi parametri. Za trenutno analizo je Clarivateov Inštitut za znanstvene informacije (ISI) uporabil znanstvene članke, ki so bili objavljeni in citirani od leta 2013 do 2023.
Visoko citirani raziskovalci so tisti raziskovalci, ki se v anketnem letu uvrščajo med najvišje odstotke na svojem znanstvenem področju in so zato pomembno vplivali na svoje področje. Poleg tega obstaja kategorija za vse tiste, ki dosegajo visoke ocene na več znanstvenih področjih (»Cross-Field«).
Razvrstitev po institucijah ni jasna, saj lahko raziskovalci delajo na več institucijah. Po razvrstitvi Clarivate je največ znanstvenikov na seznamu – tako kot leto prej – na Kitajski akademiji znanosti (308). Sledita dve ameriški univerzi: Harvard (231) in Stanford (133). Med prvimi desetimi institucijami so še Univerza Tsinghua (Kitajska), Nacionalni inštitut za zdravje (NIH; ZDA) in Massachusetts Institute of Technology (ZDA), Univerza Oxford (Velika Britanija), University College London (Velika Britanija), Max Planck Society (Nemčija) in na desetem mestu Univerza Kalifornije San Diego (ZDA) in Univerza Hong Kong.
In kje je Slovenija? Vsaj v tej raziskavi citiranih raziskovalcev iz 59 držav je nismo našli. Od naših sosedov, je na prvem mestu Italija, ki ima na tem seznamu kar 80 znanstvenikov, Avstrija jih ima 45 raziskovalcev, ki vsaj delno delajo v Avstriji, Madžarska jih ima tri in Hrvaška premore enega.
In kot rečeno mi nimamo nobenega čeprav je v Sloveniji konec leta 2020 bilo med prebivalkami in prebivalci Slovenije, starimi do vključno 69 let, 11.319 oseb z doktoratom. Med vsemi doktorji znanosti jih je največ doktoriralo iz naravoslovnih ved (28 %), sledile so tehniške in tehnološke vede (21 %) ter družbene vede (20 %). Najmanj doktorskih nazivov je bilo iz kmetijskih ved (4 %).
In še ta podatek: Mednarodno mobilnih nekaj manj kot doktorjev in doktoric znanosti
Podatki iz ankete SURS (objavljena 10. 1. 2023 ) kažejo, da je bilo 19 % doktoric in doktorjev znanosti mednarodno mobilnih. To pomeni, da so v obdobju od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2020 najmanj tri mesece opravljali doktorski študij v tujini ali tam delali./LN/Vir za objavo Clarivate in avstrijski Der Standard/Tabele in grafi vir: SURS/
Doktorji in doktorice znanosti po starostnih skupinah, 2020
| Skupaj | Moški | Ženske | |
| Skupaj | 11.319 | 6.059 | 5.260 |
| manj kot 35 let | 1.160 | 634 | 526 |
| 35–44 let | 4.155 | 2.076 | 2.079 |
| 45–54 let | 3.204 | 1.665 | 1.540 |
| 55–64 let | 2.140 | 1.256 | 885 |
| 65–69 let | 660 | 429 | 231 |
Zaposleni doktorji in doktorice znanosti po sektorjih zaposlitve, 2020
| 2009 | 2012 | 2020 | |
| Skupaj | 5.985 | 7.107 | 10.708 |
| Poslovni sektor | 1.147 | 1.723 | 3.114 |
| Državni sektor | 1.400 | 1.611 | 2.994 |
| Visokošolski sektor | 3.215 | 3.462 | 3.781 |
| Drugi izobraževalni sektor | 87 | 160 | 428 |
| Zasebni nepridobitni sektor | 137 | 151 | 390 |
