Slovenija, 23. november 2024 – Raziskava družbe Valicon Ogledalo Slovenije – meri zadovoljstvo prebivalcev s “splošnim stanjem” v Sloveniji, pričakovanja o nadaljnjem razvoju dogodkov, oceno osebne sreče in osebno razpoloženje glede prihodnosti ter zaupanje v institucije in poklice – (ob tem dodajajo, da raziskave ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija, čas anketiranja in velikost vzorca: 2023 – Oktober: 20.-30.10.; n=1.064, 2024 – Marec: 22.3.-1.4.; n=1.016 in 2024 – Oktober: 11.-21.10.; n=1.081) ugotavlja:

• ZAUPANJE V INSTITUCIJE

Zaupanje se meri na štiristopenjski lestvici, od »sploh ne zaupam« in »bolj ne zaupam«, do »bolj zaupam« in »zelo zaupam«. Stopnjo zaupanja dobijo s preprostim izračunom razlike med prvima in drugima dvema odgovoroma. Pozitivna stopnja zaupanja tako pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov (»bolj zaupam« in »zelo zaupam«) večji od negativnih, in obratno. Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno bi veljajo, če bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo, v tem primeru bi bila stopnja zaupanja – 100. Ob navajanju rezultatov za posamezne institucije in poklice je v oklepaju najprej navedena stopnja zaupanja, nato pa še razlika glede na predhodno meritev (enako velja za vsa obdobja, na katera se nanaša rezultat).

Civilna zaščita ostaja na prvem mestu med institucijami in organizacijami (stopnja zaupanja 64, razlika glede na marec 2024 je +1). To je najvišji rezultat za zaupanje v Civilno zaščito od vključitve v raziskavo marca 2021. Rezultat je zelo blizu najvišji izmerjeni stopnji zaupanja do sedaj, to je 65, ki ga držijo mala slovenska podjetja (marec 2022), ta so tudi tokrat na drugem mestu (56, -1.). Sledijo »podjetje, organizacija, v kateri delujete« (32, -5), ki so že drugič zapored nekaj zaupanja izgubila, vojska (29, +5) in policija (26, +2). Šolstvo (15, +3) je na šestem mestu zamenjalo velika slovenska podjetja (13, +1), čeprav ta niso izgubila zaupanja. To so institucije oz. organizacije, katerih stopnja zaupanja je pozitivna. Na osmem mestu so spletne trgovine (-2, +13) z največjim skokom zaupanja v zadnjih pol leta prehitele zdravstvo (-4,-4), ki je po pol leta znova v območju negativnega zaupanja.

Na dnu lestvice ostajajo objave na družbenih omrežjih (-80, n.s.), na predzadnjem mestu je tokrat Državni zbor (-59, -1), mesto pred njim so stranke opozicije (-58, +1), podobno nizko stopnjo zaupanja imajo še stranke vladne koalicije (-54, +3) ter vlada (-53, -1). Na mestih pred naštetimi so mediji (-50, +3) in cerkev (-50, -5), ki je po dveh zaporednih obdobjih rasti zaupanja tega znova nekaj izgubila.

Glede na predhodno meritev marca so največ zaupanja tokrat izgubile banke (-22, -6), sledijo že omenjeni cerkev in »podjetje, organizacija v kateri delujete«. Na drugi strani najvišjo rast zaupanja tokrat beležijo že omenjene spletne trgovine (v predhodni meritvi so zabeležile visok padec zaupanja, zaupanje se s tem še ni vrnilo na stopnjo izpred enega leta), predsednica republike (-13, +7), RTV Slovenija (-26, +6) ter sindikati (-35, +5) in že omenjena vojska.

Povprečna stopnja zaupanja v institucije ostaja negativna, to je -17, kar je za točko višje kot pred pol leta. Institucija, ki beleži najvišji delež odgovora »zelo zaupam« ostaja civilna zaščita (30.7%), institucija, ki beleži najvišji delež odgovora »sploh ne zaupam«, ostaja predsednik vlade (43.7%).

• ZAUPANJE V POKLICE

Pri zaupanju v poklice na prvem mestu ostajajo gasilci (stopnja zaupanja 90, razlika glede na predhodno obdobje +1) in reševalci (nujna medicinska pomoč), ki dosegajo enak rezultat. Na tretjem mestu ostajajo medicinske sestre (81, +3), sledijo poštarji (78, +2). Na petem mestu ostajajo znanstveniki (60, +6), sledijo (mali) podjetniki (57, +4) dostavljalci (51, +2) in učitelji (50, +4). Na 9. mestu so zdravniki (49, +13), ki beležijo najvišjo rast zaupanja med poklici, ter vojaki (49, -1).

Na dnu lestvice ostajajo »politiki na splošno« (-81, +4), od spodaj navzgor sledijo vladni ministri (-63, +1), pred njimi pa so tokrat direktorji (-48, -12), ki beležijo največji padec zaupanja med poklici v tokratni meritvi. Na mestih pred njimi so duhovniki (-44, -2), državni uradniki (-41, +1) ter sindikalisti (-40, +2).

Največji padec zaupanja med poklici tokrat beležijo že omenjeni direktorji, med ostalimi poklici so padci manjši oziroma jih večinoma ni. Najvišjo rast zaupanja so tokrat zabeležili že omenjeni zdravniki, ki so v predhodni meritvi beležili največji padec – zaupanje v zdravnike se je povrnilo in je na ravni pomladi 2022. Med ostalimi poklici sta le še dva z značilno rastjo zaupanja, to so že omenjeni znanstveniki ter novinarji (-35, +6).

Povprečna stopnja zaupanja v poklice je pozitivna in za eno točko višja kot pred pol leta (11). Poklic, ki beleži najvišji delež odgovora »zelo zaupam«, so še vedno gasilci (62%). Poklic z najvišjim deležem odgovora »sploh ne zaupam« ostajajo politiki na splošno (44.6%)./LN /Vir za objavo – press Valicon