Slovenija, 14. december 2024 – Povprečni stroški dela za zaposlene in samozaposlene v Sloveniji so lani skupno znašali 2.854 EUR/mesec in so bili za 9,8 % višji kot leto prej. Skupna zaposlenost pa se je povečala za 1,6 %, skupni stroški dela pa za 11,7 %.
Povprečni stroški dela za zaposlene višji v skoraj vseh dejavnostih
Število zaposlenih se je povečalo za 10.107 ali za 1,2 % (v 2022 je narastlo za 2,6 %). Izraziteje je zraslo v proizvodnji drugih plovil in vozil (za 18,3 %), sledile so dejavnosti dajanje v najem in zakup (za 12,9 %), računalniško programiranje in druge informacijske dejavnosti (za 9,2 %) ter dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti (za 8,3 %). Po drugi strani se je najizraziteje zmanjšalo v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (za 10,2 %), občutno pa tudi v proizvodnji računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (za 6,0 %) ter v proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja (za 5,0 %).
Povprečni stroški dela za zaposlene so se lani dvignili v vseh dejavnostih z izjemo ene. Najbolj so se zvišali v proizvodnji pijač (za 16,8 %), proizvodnji tekstilij (prav tako za 16,8 %), dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnostih (za 16,4 %) ter v zračnem prometu (za 14,7 %). Znižali pa so se samo v proizvodnji računalnikov, elektronskih, optičnih izdelkov (za 3,1 %).
V letu 2023 3,6 % več samozaposlenih, ocenjeni stroški dela višji za 17,9 %
Samozaposlenih je bilo lani za 7.641 ali za 3,6 % več (v letu 2022 za 4,3 % več). Njihovo število se je izraziteje dvignilo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (skupno v povprečju za 9,0 %) ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 8,5 %). Zmanjšalo pa se je v kmetijstvu in lovu, gozdarstvu ter ribištvu (za 1,0 %).
Večina samozaposlenih si ne izplačuje plač, temveč na podlagi vloženega dela in kapitala ustvarjajo dobiček (v nacionalnih računih je to raznovrstni dohodek). V letu 2023 so samozaposleni ustvarili za 4.468 milijonov EUR raznovrstnega dohodka (za 2,4 % več kot leto prej), njihovi stroški dela pa so bili ocenjeni na 4.966 milijonov EUR, kar je bilo za 17,9 % več kot leto prej.
Struktura samozaposlenih po dejavnostih pa je ostala podobna tisti v predhodnem letu.
Razlike v stroških dela med različnimi socioekonomskimi skupinami brez izrazitega zmanjšanja
Med preučevanimi dejavniki, ki vplivajo na razlike v stroških dela, to so spol, starost, izobrazba in področje dejavnosti, ima največji vpliv raven dosežene izobrazbe. Stroški dela so lani za osnovnošolsko izobražene znašali 55,0 % stroškov dela za višje- in visokošolsko izobražene, stroški dela za srednješolsko izobražene pa 66,9 % stroškov dela za višje- in visokošolsko izobražene. V primerjavi z letom 2022 se je razlika pri osnovnošolsko izobraženih zaposlenih znižala za 0,8 odstotne točke, pri srednješolsko izobraženih pa za 0,7 odstotne točke. Skupna razlika v povprečnih stroških dela z vidika izobrazbe se je lani zmanjšala.
Stroški dela so bili pri ženskah v povprečju za 4,6 % nižji kot pri moških – v primerjavi z letom 2022 se je ta razlika znižala za 0,7 odstotne točke.
Pri mlajših zaposlenih (15–29 let) so bili stroški dela lani v povprečju za 18,3 % nižji kot pri starejših zaposlenih (50 let ali več), stroški dela pri zaposlenih v srednji starostni skupini (30–49 let) pa v povprečju za 3,5 % nižji od stroškov dela pri starejših zaposlenih. V primerjavi z letom 2022 se je razlika pri mlajših zaposlenih in zaposlenih v srednji starostni skupini povečala – pri prvih za 1,1 odstotne točke, pri drugih pa za 0,2 točke.
Zaradi načrtovane obsežne revizije, ki se usklajeno izvede v istem letu na vsakih pet let v članicah EU, so se spremenile celotne časovne vrste podatkov./LN/Vir za objavo SURS/
Povprečni stroški dela zaposlenih po doseženi izobrazbi in dejavnostih, Slovenija, 2023
Rast števila zaposlenih po doseženi izobrazbi in področjih dejavnosti, Slovenija, 2023
| Dosežena izobrazba | ||||
| skupaj | osnovnošolska ali manj | srednješolska | višješolska, visokošolska | |
| letne stopnje rasti (%) | ||||
| Področja dejavnosti po SKD 2008 – skupaj | 1,2 | 2,4 | 0,2 | 2,3 |
| A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo | -0,9 | -5,7 | -0,1 | 0,0 |
| B Rudarstvo | -0,6 | 2,5 | -1,6 | 1,5 |
| C Predelovalne dejavnosti | 0,4 | -0,7 | -0,1 | 2,0 |
| D Oskrba z električno energijo, plinom in paro | 2,2 | -3,5 | -0,3 | 4,6 |
| E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in skrb za okolje | 2,0 | -0,8 | 2,8 | 1,5 |
| F Gradbeništvo | 1,9 | 6,5 | 0,3 | 3,8 |
| G Trgovina, vzdrževanje in popravila vozil | 0,4 | 8,7 | 0,2 | -0,3 |
| H Promet in skladiščenje | 1,4 | 7,0 | 0,4 | 2,5 |
| I Gostinstvo | 1,6 | 8,3 | 0,6 | 1,8 |
| J Informacijske in komunikacijske dejavnosti | 5,8 | 19,8 | 5,1 | 6,0 |
| K Finančne in zavarovalniške dejavnosti | -0,4 | 9,6 | -2,0 | 0,3 |
| L Poslovanje z nepremičninami | 2,9 | -1,1 | 1,3 | 5,3 |
| M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti | 1,5 | -3,7 | -0,5 | 2,7 |
| N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti | 1,3 | -1,0 | 0,0 | 6,2 |
| O Dejavnosti uprave in obrambe, obvezna socialna varnost | -1,0 | 1,2 | -4,5 | 0,5 |
| P Izobraževanje | 2,0 | -0,6 | 1,7 | 2,2 |
| Q Zdravstvo in socialno varstvo | 2,1 | 0,2 | 0,2 | 3,9 |
| R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti | 2,4 | 3,3 | 2,2 | 2,4 |
| S Druge dejavnosti | 1,8 | 14,2 | 0,8 | 1,0 |
| T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim osebjem | -1,8 | -1,8 | -1,8 | -1,8 |