O vozu, ki je po plebiscitu o samostojnosti Slovenije obtičal v blatu neenotnosti

Slovenija, 26. december 2024 – V Sloveniji 26. decembra obeležujemo Dan samostojnosti in enotnosti (t. i. enotnosti od leta 2005) in to že 34 let od razglasitve izida plebiscita o samostojnosti Slovenije. Plebiscit je potekal 23. decembra 1990 in na katerem je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev odgovarjalo na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov je odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije.

In 34 let pozneje, 26. decembra 2024, sodeč po stanju v Sloveniji živimo v razklani družbi, in sicer na dva pola, levega in desnega. Živimo v državi, katero so izbranci pokradli in jo prilagodili svojim interesom. Živimo v tako pričakovani samostojni državi, kjer pa vladata neorganiziranost in samopašnost. Živimo v državi, ki je prikrojena za potrebe t. i. elite, a država je pokradena z njihove strani ter vse bolj brez etičnih in moralnih vrednot.

Živimo v državi, v kateri so Alpe in severna meje prevelika ovira, da bi pogledali, kaj se dogaja na oni strani. Nasprotno, vse bliže nam je spet balkanski vzorec, na osnovi kateremu se spet prilagaja velika večina ljudi. Da to delajo tisti, ki so od tam prišli, ne moti. Oni le dokazujejo, da tukaj živijo, a da je tam v osrčju Balkana še vedno njihova domovina, kar je logično. A to ne bi smelo veljati za Slovence, ki so svoje povedali 23. decembra 1990.

A Slovenci, in sicer tisti “prebarvani” v črno in tisti, ki so še ostali “prebarvani” v rdeče, predstavljajo kritično maso, ki jim je Slovenijo v 34 letih samostojnosti, a brez enotnosti, uspelo zadušiti. Zadušiti napredne ljudi, izobražence, delavce in kmete, da bi ti usmerili Slovenijo v državo z ustreznimi etičnimi, moralnimi pravili in ravnanji. In sicer v smer, kot so si to predstavljali državljani 23. decembra 1990, ko so pred 34 leti omogočili samostojnost in neodvisnost Slovenije.

Dejstvo je, da so neetična in nemoralna omrežja le v pičlih 34 letih uspela razkrojiti Slovenijo, in sicer tako, da danes, 26. decembra 2024, živimo v državi, ki je polna metastaz. In to tako poglobljeno, da se zastavlja vprašanje, a še sploh obstaja zdravilo za njeno ozdravitev. Da! Kljub metastazam, ki razkrajajo našo državo je postopna «ozdravitev« v naše družbe možna.  

In na kakšen način? Tako, da vsi, ki smo zadnjih 34 let nosili konjska očala in nismo pazili, kaj se dogaja na desni in levi strani, medtem je naš voz samostojnosti in neodvisnosti obtičal v blatu, snamemo ta “konjska” očala in družno, mimo desnih in levih oviralcev, voz potegnemo iz blata, ki so nam ga podarile generacije 26. decembra 1990 in se z njim odpeljemo v pravo samostojnost in enotnost.

Prepričani smo, da bi si to zagotovo želela večina Slovencev in slovenskih državljanov, ki so svoj glas z iskrenim namenom oddali za samostojno Slovenijo. Torej volivci, ki so pred 34 leti glasovali za državo vseh njenih državljanov, a ob pogoju, da naj bi bila ta etična, moralna in pravična. A ne takšna, kot jo imamo zdaj, pokradeno, neorganizirano, nemoralno in vse bolj balkansko usmerjeno.

Ni se treba spraševati, a je to treba nemudoma storiti!

Dejstvo je, da danes, 26. decembra 2024, Slovenija 34 let ob praznovanju praznika o samostojnosti in t. i. enotnosti tiči naša država v vse večjem blatu. Zato je skrajni čas, da storimo vse, da DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI spet postane praznik nas vseh, in ne samo političnih strank, ki so s svojim pritlehnim bojem za oblast razvrednotile tisto, kar je ljudstvo z izjemno večino potrdilo 26. decembra 1990. Čas je, in to skrajni čas, da voz, ki je po plebiscitu o samostojnosti Slovenije obtičal v blatu neenotnosti izvlečemo iz njega.

In še to! – V Cankarjevem domu je potekala osrednja državna slovesnost, ki so jo politični akterji prehiteli za kar šest dni, torej že 20. decembra, na  kateri je bil prisoten državni vrh na čelu s predsednico republike Natašo Pirc Musar. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Robert Golob.

V svojem govoru je Golob povedal, da je bil v času plebiscita “mlad idealist”, a ne tako mlad (star je bil 23 let, torej je bil krepko polnoleten p. p.), da ne bi mogel voliti, zato se je odpravil na volišče in izbral samostojno državo.

 Zagotovil je, da bo njegova vlada pripravila državo na naslednjo potencialno krizo. “Težki časi prihajajo,” je dejal zbranim in tistim, ki so ga, če sploh, spremljali preko malih ekranov.

Ob tem se je hvalil kaj vse je njegova vlada naredila odkar ji on predseduje, in se hvalil z naslednjimi dosežki:

  • Poudaril je, da je njegova vlada izpeljala plačno reformo, in zagotovil, da bo vztrajala pri plačni, zdravstveni reformi in tudi pri vseh ostalih napovedanih spremembah.
  • No, če bi bil praznik obeležen, kot mora biti, recimo vsaj 25. decembra, saj se ve, da našim politikom praznovanje božiča še vedno ni posebej pogodu – javno, bi ljudstvo izvedelo tudi, da jim je s svojo ekipo pripravil novoletno darilo, in sicer predlog, kako jih bo obiral z novim davkom na nepremičnine (zanimivo je, da je zelo podoben hrvaškemu – res pa je, da predlog (tudi hrvaški) spet ni dodelan.

Tisti, ki so deležni teh velikih učinkov reform njegove vlada bodo to dojeli prihodnje leto, in sicer preko svoj denarnic. Tudi povezano s položnicami za elektriko, za kar zdaj krivi Agencijo za energijo, ki jo on dal ustoličiti.

In še ena Golobova – “Slovenija ni idealna država, ker take ni. Je pa edina naša. Od Hodoša do Pirana (Sečovlje je spet prepustil Hrvatom), od Črnomlja do Kranjske Gore (Radeč ni omenil, ker bo rekel, da je bilo govora o občinskih mejah). Gradimo jo skupaj. Gradimo jo spoštljivo in odgovorno. Imejmo jo radi. In imejmo radi drug drugega,” je pred dnevom samostojnosti in enotnosti pozval svoje sodržavljane predsednik vlade./Objavo pripravil: Janez Temlin/Fotografije: arhivske

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.