Slovenija, 2. januar 2024 – Vlada je tik pred novim letom, 31. decembra 2024, potrdila nov Zakon o medijih in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Kot je zapisno v javni objavi je to prva celovita prenova medijskega zakona po več kot dvajsetih letih. In ob tem dodaja, da je glavni namen novega zakona zagotoviti pravico prebivalkam in prebivalcem Slovenije (kot vse kaže v Sloveniji ni več Slovenk in Slovencev in državljank ali državljanov p.p. – prebiválec, kdor prebiva na določenem ozemlju, področju) do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju.

Tako piše v nadaljevanju javne objave – »Veljavni zakon je bilo treba nujno zamenjati z novim zakonom, saj veljavni ne upošteva razvoja tehnologije, spremenjenih navad medijskih občinstev, pojava socialnih omrežij in vzpona umetne inteligence. Prav tako ni več sledil najnovejši evropski medijski zakonodaji, še zlasti Evropskemu aktu o svobodi medijev (angleško European Media Freedom Act – EMFA), ki začne veljati avgusta 2025. Zato smo z novim zakonom ustrezno poskrbeli tudi za uskladitev z evropsko zakonodajo na področju medijev.

Ministrica dr. Asta Vrečko: »Novi zakon določa večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in razkritje nasprotja interesov, ki lahko vpliva na celovito obveščenost javnosti. Prinaša tudi nov postopek presoje združevanja medijskih podjetij (medijske koncentracije), ki bi lahko negativno vplivala na medijsko raznolikost (pluralnost) in uredniško neodvisnost. Po novem zakonu bo mogoče učinkoviteje zamejevati tudi širjenje sovraštva in nestrpnosti. Zakon omogoča tudi pripravo sodobnih shem za finančno pomoč medijem po zgledu številnih drugih evropskih držav, ki podpirajo kakovostne medije in novinarstvo. Mediji namreč kot gospodarska panoga do sedaj edini niso bili upravičeni do finančnih pomoči. Upošteva tako evropsko uredbo o svobodi medijev (EMFA), ki je bila sprejeta spomladi letos kot tudi Akt o digitalnih storitvah. Gre za enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi.«

Pri pripravi novega zakona smo upoštevali različne deležnike medijskega okolja: novinarje, izdajatelje medijev, regulatorje in civilno družbo, izhajali pa smo predvsem iz interesa javnosti: pravice prebivalk in prebivalcev Slovenije do celovite obveščenosti ter svobode izražanja. 

V novem zakonu tako prenavljamo in finančno krepimo sedanji razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, ki je namenjen zlasti delovanju radijskih in televizijskih programov posebnega pomena ter neodvisnim in specializiranim medijem. Predvideni pa sta tudi dve novi shemi finančnih pomoči, prva za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev in druga za pomoč digitalnim medijem. 

Z novim zakonom je prepovedano nameščanje vdorne programske opreme na komunikacijske naprave novinarjev in drugih medijskih delavcev, močnejše je varovana pravica do zaščite novinarskega vira. Nekatere določbe zakona o medijih bodo veljale tudi za nove medijske oblike, kot so naprimer spletne platforme, družbena omrežja ter vplivneži, ki s svojim delovanjem nagovarjajo širšo javnost, poskušajo vplivati na javno mnenje ali tržijo pozornost uporabnikov«. 

In še to! Naš prepis opozarja, da je vredno zakon resno proučiti predvsem v delu, ki je v delu javne objave – v naši objavi –  kar je označeno s polkrepkimi črkami. Ali drugače rečeno, če bodo v zakonu obveljale takšne določbe, da bodo vplivneži lahko postali nosilci javnega obveščanja, primerljivo z novinarji, novinarjev sploh ne bomo potrebovali./Objavo pripravil J. Temlin/ Vir za objavo Ministrstvo za kulturo