Ljubljana, 7. januar 2025 – Na fotografiji je vodna zapornica na Ljubljanici, ki je bila zgrajena po načrtih znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Zapornica stoji na med Poljanskim nasipom in Vrazovim trgom, ki še včasih služi za uravnavanje vodostaja Ljubljanice v središču Ljubljane.

Kot pravijo javni zapisi, si je Plečnik zapornico zamislil kot simbolični zaključek mestnega središča in slovo Ljubljanice od mestnega središča, pa tudi kot povezovalni element med promenadama (no, ta je proti središču mesta na področju Poljanskega nasipa, je koliko toliko v funkciji in uporabna, kar pa ne velja Šuštarjevo nabrežje, ki je namenjen “jeklenim”) v smeri proti mestu.

Lahko bi rekli, da je zapornica arhitektonsko zanimiv, a tudi uporaben objekt, lepo zamišljen in tudi izveden – zgrajen. Je pa res, da sedanje stanje zapornice ni v ponos ne Plečniku, kaj šele Ljubljani. Razlog, da je slabo vzdrževana, da ne govorimo o neurejenosti okolice.

Seveda za stanje – zanemarjenosti in neurejenosti okolice – Jožeta Plečnika ne moremo kriviti, ker ta je mrtev že 68 let. Umrl je namreč na današnji dan 7. januarja 1957. Torej so za neurejenost lahko krivi le »zadolženci« za vzdrževanje njegove izjemne ustvarjalne dediščine.

Prepričani smo, če bi Plečnik danes, 7. januarja 2025, videl svojo zapornico in tudi svoje znamenite objekte po Ljubljani, predvsem njegove znamenite Arkade, nasproti Ljubljanske tržnice in videl čemu so zdaj te namenjene, bi se jim zagotovo odrekel.

Zanimivo pa je, da stanje slabo vzdrževanih Plečnikov objektov ne moti predstavnikov odbora za svetovno dediščino Unesca. Tistih predstavnikov, ki jim je uspelo dela arhitekta Jožeta Plečnika vpisati na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Dejstvo je, da bi stanje, kakršno je danes, – tokrat to velja za zapornico – zagotovo motilo na današnji dan, umrlega arhitekta Jožeta Plečnika./J. Temlin/Foto: J. Temlin/