Na »Furežu« na Juneževi domačiji v Rogaški Slatini

Rogaška Slatina, 25. januar 2025 – Morda niste vedeli, da je Juneževa domačija v Rogaški Slatini ena od redkih domačij na kozjanskem in širše, ki je ostala skoraj nedotaknjena in v prvinski obliki vse do današnjih dni.

Ob stanovanjski hiši so gospodarsko poslopje, vodnjak in čebelnjak. Juneževi so tukaj živeli od sredine 18. stoletja. Od leta 1983 v domačiji ni bilo več prebivalcev. Danes je domačija kulturni spomenik in med letom ponuja razne kulturne in etnološke dogodke, s katerimi se predstavlja življenje prednikov na tej domačiji.

Med izvirnimi predstavitvami, kako je nekoč bilo na Juneževi domačiji, prištevamo najbolj veseli januarski dogodek, imenovan »FUREŽ«.

Gre za dogodek (koline po domače), ki ga gospodar domačije Miran Junež organizira v sodelovanju s Klubom prijateljev Juneževe domačije (KPJD). In ta prireditev so koline, ki so del kmečkega praznika, ki se mu po domače imenuje »FUREŽ.«

In kako poteka »FUREŽ«? Vse se začne zjutraj, ko gospodinje na Juneževi domačiji pripravijo bogat zajtrk, s katerim se mesarji okrepčajo za celodnevno delo, ki jih čaka – se razume prijetno! Po njem se mesar s pomočniki odpravi na delo…., sledi hladno in vroče pranje prašiča. S prašiča odstranijo ščetine. Nato se ga položi na šrogl, kjer se odstrani drobovina in špeh (slanina) od mesa.

Medem, ko imajo mesarji in pomočniki opravka s prašičem, v kuhinji kuharice že težko čakajo sveža jetra, s katerih pripravijo v slastno jed – mesarsko malico, katera se poleg udeležencev “fureža” ponudi tudi gostom. Mesarske malice se udeležijo tudi župani sosednjih občin Rogaške Slatine, da se sosedov lokalnega »vrha« ne pozabi. Zagotovo pa se ne pozabi sosede in prijatelje domačije. Poleg jetrc s kislim zeljem in zabeljenim krompirjem se gostom postreže še slastna prva pečenka.

Sledi spet delo, in sicer pranje črev z žlemanjem (čiščenje črev) in priprava mase za izdelovanje krvavic. Hkrati pa se obdelujejo kosi mesa in izdelava mesenih klobas. V kotlu s kropom se nato povarijo krvavice, kar zahteva previdnost, da krvavice ne popokajo.

Maso za mesene klobase je potrebno zelo dobro in skrbno premešali, mu dodati vse potrebne začimbe in z njim nato napolniti tanka svinjska čreva. Da se ve! Tradicija veleva, da prve, tako pripravljene klobase, gospodinje takoj skuhajo in jih ponudijo mesarjem v pokušino.

Ob napornem delu si mesarji in gospodinje vmes privoščijo svežo pečenko, ki se peče v krušni peči v črni kuhinji, ki jo ponudijo obiskovalcem in povabljencem, ki so si furež prišli ogledat.

Naj omenimo, da smo tokrat med obiskovalci opazili strokovna sodelavca in dolgoletna prijatelja gospodarja Mirana Juneža dr. Francija Pohlevna, predavatelja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, prof. dr. Vita Hazlerja, predavatelja na Filozofski fakulteti – oddelek za etnologijo in domačinko Erno Ferjanič, slikarko in pisateljico.

Vrhunec te prvinske prireditve je »fureža« večerja, na kari je prisotna vsa furežna druščina, mesarji, gospodinje in povabljeni gostje.

Večerja se začne z okusno svinjsko župo (se ve da gre za juho) z domačimi rezanci. Nadaljuje se s krvavicami in hrtišovno (križne kosti, iz katerih se je kuhala župa) s kislim zeljem in restanim (pražen) krompirjem, sledi pečenka, zelena solata. Za sladico pa ne sme manjkati orehova potica in suhe slive namočene v šnops (žganje) za boljšo prebavo. Kot se spodobi za “FUREŽ” po obilni večerji sledi družabno druženje, popestreno s pesmijo, ki traja dolgo v noč.

  • Če bi tudi vi žele spoznati Juneževo domačijo, velja vedeti, da je ta, kot že zapisano, v Rogaški Slatini. Tam pa boste lahko spoznali: spomeniško zaščiteno Juneževo domačijo, ki obsega stanovanjsko hišo s črno kuhinjo, gospodarsko poslopje, delno zaprt kozolec toplar in čebelnjak. Z arhivskimi dokumenti je dokazano, da je bila domačija v lasti družine Junež od konca 18. stoletja. Sedanje zgradbe datirajo v začetek 19. stoletja.

In še to! Vse velja videti v živo, da spoznate bit Juneževe domačije. S tem presevkom ste spoznali utrip ob prireditvi Fureža na Juneževi domačiji, da ste ga sem se trudila, tudi s fotoaparatom v roki Milenka Blažević.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.