Slovenija, 27. januar 2025 – Bazo slovenskih filmov – projekt je slovenskemu filmu zgradil spletni dom. Po testnem obdobju, ki se je začelo 27. novembra 2019, je platforma hitro postala prostor, kjer smo se lahko v dolgih dneh in večerih pandemije srečevali ob slovenskih filmih, ki so nas razveseljevali in povezovali.
Projekt Bazo slovenskih filmov je v preteklih petih leti prehodil zanimivo pot. Zagotovil je knjižnično izposojo filmov, ki danes povezuje že 40 knjižnic po vsej Sloveniji, in razvila se je storitev video na zahtevo, kjer tisoče gledalcev odkriva nove slovenske zgodbe ali se nostalgično vrača k najljubšim klasikam.
Ko sporočajo iz Filmoteke (je nevladna organizacija, ki je nastala z namenom promocije slovenskih filmov, filmskih ustvarjalcev in filmske kulture) so s sodelovanjem s številnimi organizacijami pri spletnih projekcijah, tematskih programih, spletnih festivalih in dogodkih, slovenski film pripeljali do občinstva tako doma in po svetu. Pri tem so zabeležili skupno več kot 200.000 ogledov preko 800 različnih filmov. Stalna zbirka obsega že 674 naslovov in je največja spletna zbirka slovenskih filmov in drugih AV del, ki so na voljo za ogled javnosti.
Osrednja dejavnost Filmoteke pa ostaja zbiranje, preverjanje in popisovanje podatkov o slovenskih filmih. Ti podatki so v zadnjih petih letih postali gradniki mnogih projektov, raziskav in novih zgodb, ki bogatijo slovensko kinematografijo ter širijo njeno prepoznavnost. Podatkovna baza je v teh letih bogatejša za skupno več kot 121.000 podatkov, popisanih je 9.300 naslovov filmov in drugih AV del, 27.800 ustvarjalcev, 3.900 nagrad za slovenske filme ter filmske ustvarjalce in 18.000 različnih digitalnih elementov BSF zbirke (fotografij, člankov, napovednikov, itd.). V teh letih je Baza slovenskih filmov sprejela 1.640.000 obiskovalcev spletne strani in zabeležila preko 3.530.000 ogledanih strani.
Filmoteke so ob peti obletnici pripravili poseben izbor filmov, ki so vsako od preteklih let najbolj navdušili BSF gledalce:
V letu 2020 je to bil film Vsi proti vsem (2019) v režiji Andreja Košaka, ki so ga predvajali kot del programa In memoriam Peter Musevski.
V letu 2021 je bila najbolj gledana slovenska filmska klasika Ne joči Peter (1964) Franceta Štiglica.
Leta 2022 je, ne samo doma, ampak je cel svet zaobšel film Babičino seksualno življenje (2021) v režiji Urške Djukić, ki so ga predvajali v sklopu serije DOKgodek
Človek s senco (2019) je gledalce BSF najbolj pritegnil v letu 2023, ko je režiserka Ema Kugler prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
V letu 2024 pa so presenetile Borbike (2022) v režiji NiIke Jurman ter prepričale tako žirijo Slovenskega filmskega festivala kot gledalce BSF.
In še to! Filmi bodo do 8. februarja dostopni na Bazi slovenskih filmov s 50-odstotnim popustom – povabilo, da se skupaj spomnimo preteklosti in praznujemo prihodnost.Naj slovenski film še naprej navdihuje, povezuje in odpira nova obzorja, so še sporočili iz Filmoteke ob praznovanju pete obletnice./Objavo pripravila: Alenka T. Seme/Vir za objavo: Filmoteka, zavod za širjenje filmske kulture/ Avtorji fotografij so navedeni v imenu posamezne fotografije./