Na izhodišča o davku na stanovanjske nepremičnine v t. i. »javni razpravi« 521 pripomb; In, kaj zdaj? Nič…!

Slovenija, 28. januar 2025 – Ministrstvu za finance je včeraj, 27. januarja, objavilo sporočilo za javnost, da se je minulo soboto, 25. januarja zaključil rok, do katerega so se zbirale pripombe o izhodiščih o davku na stanovanjske nepremičnine. Kot se ve, je vlada izhodišča sprejela, pred zaključkom leta 2024 – točneje 23. decembra 2024 – na 134. redni seji sprejela vlada.

Po 44 dneh t. i. javne razprave o zbiranju pripomb o izhodiščih o davku na stanovanjske nepremičnine je ministrstvo za finance ustvarilo objavo, v kateri zapiše:

»Na Ministrstvu za finance smo do 25. januarja 2025 zbirali odzive na predlog izhodišč za uvedbo davka na stanovanjske nepremičnine in razbremenitev dela. Prejete komentarje in predloge bomo temeljito preučili in izsledke upoštevali pri nadaljnjem delu ter usklajevanju rešitev z različnimi deležniki.

Vlada je 23. decembra 2024 potrdila predlog izhodišč za obdavčitev premoženja in ukrepe za razbremenitev dela ter jih dala v javno razpravo, ki se je zaključila 25. januarja 2025. Veseli nas odziv, prejet v javni razpravi, ter tudi na razprave, ki so se oblikovale v splošnem medijskem prostoru. Z izhodišči smo spodbudili razpravo in širši družbeni razmislek, v katero smer se želimo kot družba razvijati in čemu smo se pripravljeni odpovedati, da bi na drugem področju, na primer pri razbremenitvi dela, dobili več.

Kot poudarjamo vse od predstavitve izhodišč, je ključen cilj predstavljenih predlogov podpora stanovanjski politiki in v sklopu tega, prispevati k bolj učinkovitemu delovanju najemnega trga. Ob tem dodajamo, da pri izhodiščih za novi davek ne gre za nepremičninski davek, ki bi nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, s katerim lokalne skupnosti skrbijo za kakovostno življenjsko okolje občanov. V izhodiščih je torej predstavljena oblika premoženjskega davka, ki po svoji funkciji podpira druge družbene politike (v tem primeru stanovanjsko politiko in razbremenitev dela).

V okviru javne razprave je na Ministrstvo za finance prispelo 521 pripomb, predlogov in komentarjev, spremljali pa smo tudi pripombe in komentarje, ki so se tekom javne razprave izpostavljale v javnosti.

Fizične osebe so najpogosteje opozarjale na to, da v nepremičninah bivajo lastnikovi starši ali otroci, da bi rešitev lahko povišala najemnine, da ima lastnik samo eno nepremičnino, v kateri pa ne živi (dela v tujini, dela v drugem kraju) ter da je predlagana stopnja neustrezna.

Iz splošne razprave v medijih smo zaznali pripombe na ustavno skladnost predloga (zlasti z vidika predmeta obdavčitve ter visoke stopnje obremenitve), predloge v smeri ureditve splošnega davka na nepremičnine, ki bi nadomestil tudi NUSZ in razširitve predmeta obdavčitve na vse premoženje posameznika ali na prvo nepremičnino nad določeno vrednostjo ali kvadraturo.

Kot izredno pozitivno ocenjujemo tudi razširitev razprave s strani strokovnjakov na širše teme, povezane z urejanjem stanovanjske in prostorske problematike. Vsa ta vprašanja, ki presegajo pristojnost Ministrstva za finance, je smiselno obravnavati in poiskati možne ukrepe, da se doseže čim večji učinek na urejanje stanovanjske problematike v Sloveniji.

Vse pripombe bomo na Ministrstvu za finance skrbno proučili, opravili ponovno razpravo na Strateškem svetu za davke ter nadaljevali pogovore z zunanjimi strokovnjaki. Na tej podlagi bomo nato pripravili končne odločitve«.

Javna razprava – Zanimivo je, da v času 44 dneh t. i. javne razprave o zbiranju pripomb o izhodiščih o davku na stanovanjske nepremičnine pristojno ministerstvo – Ministerstvo za finance ni pripravilo resne javne razprave na kateri bi bilo moče soočiti poglede snovalca izhodišč in zainteresirane javnosti.

Da ne bo modrovanja s strani ministrstva, je res, da je bila na RTV Slovenija pripravljena ena oddaja, na kateri so svoje poglede predstavili gostje oddaje (aktivna povezava): aktivist Miha Blažič, ekonomist Bogomir Kovač, davčni strokovnjak Ivan Simič, minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec in Matej Rigelnik izvršni direktor družbe Equinox nepremičnine. Minister za finance Klemen Boštjančič, ki je bil povabljen, na oddajo ni prišel.

Opomba na oddajo – Ob tem velja, da bi lahko za strokovnjaka za nepremičnine in davke – ostalih znanj jim neoporekamo – šteli le davčnega strokovnjaka Ivana Simiča in izvršnega direktorja družbe Equinox nepremičnine Mateja Rigelnika.

O strateškem svetu za davke – Kot je, za oddajo Odmevi RTV Slovenija, sinoči povedal minister za finance Klemen Boštjančič si bo zdaj, ko je “javna” razprava o izhodiščih končana, pomagal s posvetovalnim telesom, in sicer s Strateškim svetu za davke ter, da se bodo nadaljevali pogovore z zunanjimi strokovnjaki. Ob tem pa je zanimivo, da so strokovnjaki – ZA DAVKE – predsednik uprave SDH-ja, pa sindikalista Lidija Jerkič in Branimir Štrukelj, pa tudi verjetni direktor zdravstvene zavarovalnice Robert Ljoljo. Boštjančič je dodal, da gre za posvetovalno telo ministra za finance – torej njemu. Torej mu bodo omejeni strokovnjaki svetovali, kako se loti nadaljnjega postopka obdavčenja nepremičnin. A mu bodo ti isti “strokovnjaki” svetovali tudi, kako do razbremenitve dela, z zbranimi sredstvi od nepremični, Boštjančič ni povedal.

Če sodimo po dosedanji »javni« razpravi o izhodiščih o davku na stanovanjske nepremičnine in po včeraj povedanem, s strani ministra Klemna Boštjančiča na oddaji Odmevi ter zbranih 521 pripombah, ki jih pozna le minister za finance Klemen Boštjančič (se razume tudi predsednik vlade, če si bo sploh vzel čas zato) lahko mirno zapišemo, da zakona o novem davku na nepremičnine v mandatu te vlade ne bo! /J.T./

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.