Berlin, 29. januar 2024 – Volitve v Nemčiji, kjer vse kaže, da naj bi zmagala stranka Krščansko-demokratske unije (CDU) pod vodstvom Friedricha Merza, buri pri konkurentih njegova izjava, da bo, če bo on izvoljen za kanclerja, uvedel strog nadzor na mejah, kar bi pomenilo, da bi Nemčija začela zavračati prosilce za azil.

Namreč Friedrich Merz je minuli teden predstavil migracijski načrt v petih točkah, ki med drugim zahteva “de facto prepoved vstopa” za vse ljudi brez veljavnih dokumentov in stalni nadzor vseh nemških meja. Merz je svoj načrt objavil dan po tem, ko sta bila med napadom v bavarskem mestu Aschaffenburg ubita dva človeka, vključno z 2-letnim dečkom, trije drugi pa ranjeni.

Osumljenec, ki so ga aretirali kmalu zatem, je 28-letni Afganistanec z zgodovino psihiatričnih težav in nasilja, so takrat poročali nemški mediji.

Pristop, kot ga omenja v času volilne kompanije Friedrich Merza obsoja odhajajoča vladna naveza SPD, Zelenih in Svobodne demokratske stranke (FDP), ki so, kot vladajoča naveza uvedle začasne nadzore na nemških mejah. Ker jim na volitvah ne kaže prav dobro, zdaj Merza obtožujejo, da je njegov migracijski načrt v petih točkah le del volilne taktike. Morda celo res!

Ve pa se, da je sedanji nosilec za vodenje stranke Krščansko-demokratske unije (CDU) bil tiho, ko je njegova predhodnica, ko je še vodila stranko CDU Angela Merklova leta 2015 zatrjevala, da so migranti v Nemčiji dobrodošli in da jih pričakujejo od 800 tisoč do enega milijona.

Dejstvo pa je, da je Merklova s to svojo nespametno politiko naredila dve veliki napaki. Prva je, da je omogočila neurejen vstop migrantom v Nemčijo, da ne govorimo o tem, da je s tem povzročila, da je migrantska politika v EU povzročala narejenost in kaus, a ne samo v Nemčiji. In to, da je ona omogočila oživitev skrajno desničarske populistične Alternative za Nemčijo (AfD), ki je bila leta 2015 že na smrtni postelji, zdaj pa je AfD v bundestagu in to s 76 poslankami in poslanci.

In zdaj leta 2025 – podatek je od včeraj – ker bodo volitve v Nemčiji 23. februarja 2025, ko vse ankete kažejo AfD dober volilni izid, se t. i. Wanderwitzovo gibanje, kot skupinsko gibanje iz vrst Zelenih (Zeleni imajo 117 poslank in poslancev) ukvarja s prepovedjo AfD in zahteva glasovanje o tem v bundestagu.

In še ena pomembna stvar je, kar velja vedeti, ko je govora o migrantih, ki jih je Angela Merkel s tako odprtimi rokami sprejemala.  Raziskava, ki je bila opravljena v sosednji Avstriji, leta 2015, naj bi pokazala, da je bilo med migrantskim prilivom leta 2015 med migranti 80 odstotkov pismenih in le 20 odstotkov nepismenih. A je raziskava iz leta 2023 ugotovila, da v Avstrijo (zagotovo to velja tudi za ostale države EU) zdaj vstopa kar 75 odstotkov nepismenih in le 25 pismenih.

• Dopolnjeno ob 17. 15 – Nemški parlament – bundestag – je že danes, 29. januarja, sprejel nezavezujoči predlog vodje krščanskih demokratov (CDU) Friedricha Merza o zavračanju prosilcev za azil na nemških mejah.
  Za predlog je glasovalo 348 poslancev in poslank, 345 jih je bilo proti, 10 pa se jih je vzdržalo (bundestag ima 733 poslank in poslancev. Med razpravo so podporo napovedali poslanci in poslanke CDU/CSU-ja, liberalcev (FDP) in AfD-ja ter nekateri nepovezani poslanci in poslanke. V Zavezništvu Sahre Wagenknecht (BSW) so napovedali, da se bodo vzdržali glasovanja. Socialdemokrati (SPD), Zeleni in Levica so bili proti.

In kdo je Friedrich Merz /vir Wikipedija/? – Friedrich Merz (rojen 11. novembra 1955 v Brilonu) je nemški politik (CDU). Od leta 2022 je zvezni predsednik CDU, pa tudi predsednik poslanske skupine CDU /CSU in s tem vodja opozicije v 20. nemškem bundestagu.

Od leta 1989 do 1994 je bil Merz poslanec Evropskega parlamenta. Med letoma 1994 in 2009 je bil poslanec v bundestagu, od leta 2000 do 2002 pa je bil prvič predsednik poslanske skupine CDU/CSU in s tem tudi vodja opozicije. Merz je nato deloval kot lobist in odvetnik .

Leta 2018 se je vrnil v politiko. Na zveznih volitvah leta 2021 je Merz znova postal poslanec, na volitvah za predsednika CDU leta 2022 pa ga je strankarska konferenca po anketi med člani končno izvolila za predsednika. Septembra 2024 je Merz postal kandidat Unije za kanclerja na zveznih volitvah leta 2025.

In še to! Ali bo Friedrich Merz, vodja Krščansko-demokratske unije (CDU) res uvedel strog nadzor na mejah, če pride na oblast, bomo videli po volitvah – te bodo 23. februarja. Dejstvo pa je, da neurejen priliv migrantov, brez resne kontrole v članicah EU, povzroča vse več težav – milo rečeno./LN/