Panama/ZDA, 3. februar 2025 – Ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je včeraj obiskal Panamo, je, kot poroča Voa, najvišjim panamskim voditeljem povedal, da ima Kitajska “nesprejemljiv” vpliv in nadzor nad Panamskim prekopom, kar bi lahko, če se to ne spremeni, prisililo ZDA, da “sprejmejo potrebne ukrepe” za zaščito svojega dostopa do plovne poti.

Rubio je panamskemu predsedniku Joséju Raúlu Mulinu in zunanjemu ministru Javierju Martínezu-Achi v Panama Cityju povedal tudi, da je ameriški predsednik Donald Trump “predhodno ugotovil, da je trenutni položaj vpliva Kitajske nad območjem Panamskega prekopa grožnja za ZDA.

Izjava ni podrobno javno pojasnjena, kaj ZDA razumejo kot neupravičen vpliv Kitajske na 82-kilometrski prehod med Atlantskim in Tihim oceanom, kakšne ukrepe bi lahko sprejele ZDA ali kakšen je bil Mulinov odgovor na Rubiovo oceno.

Ve pa se, nekateri analitiki opozarjajo, da Kitajska uporablja gospodarske in neekonomske taktike po vsej zahodni polobli, da bi razširila svoj vpliv, kar povzroča zaskrbljenost glede nacionalne varnosti.

Kot se ve je predsednik Mulino v zadnjih dneh večkrat zavrnil zahteve nove ameriške vlade glede panamskega upravljanja plovne poti, ki je ključnega pomena za svetovno trgovino.

Panamski voditelj je dejal, da z ZDA ne bo pogajanj o lastništvu prekopa, nekateri Panamci pa so protestirali zaradi Trumpovih načrtov. Kanal, ki so ga zgradili Američani, so leta 1999 predali Panamcem, ti pa ostro nasprotujejo Trumpovi zahtevi po vrnitvi lastništva ZDA.

In še to velja vedeti – Panamski prekop je umetna vodna pot, dolga približno 82 km, z zapornicami in vrhom, visokim 26 m, ki seka Panamsko ožino v Srednji Ameriki, povezuje Atlantik in Pacifik za ladijski promet in mu tako prihrani veliko več kot nevarno potovanje okoli rta Horn ali skozi Magellanovo ožino na južnem koncu Južne Amerike. Dela različnih delniških družb in končno Združenih držav so se začela leta 1881 oziroma 1894. Kanal, ki je bil odprt 15. avgusta 1914 in je bil leta 2016 razširjen za sprejem večjih ladij, je ena najpomembnejših vodnih poti na svetu. S 30–40 prehodi na dan gre skozi njo vsako leto več kot 14.000 ladij (leta 2021 jih je bilo zaradi krize 13.321, leta 2022 pa bo ta številka ponovno narasla).

Količina blaga, prepeljanega skozi Panamski prekop, ustreza približno petim odstotkom svetovnega pomorskega tovornega prometa. Prekop je leta 2013 ustvaril skoraj osem odstotkov panamskega bruto domačega proizvoda.

Od novembra 2023 je bila zmogljivost kanala zmanjšana zaradi pomanjkanja vode brez primere. Za februar 2024 je bilo ponujenih le 18 potovanj na dan. No, morda je tudi to razlog, da ZDA moti, kdo se vpleta v upravljanje kanala./LN/ Vir za objavo Voa/