München/Nemčija, 4. februar 2024 – Družba Allianz je objavila tretjo izdajo svojega Globalnega poročila o pokojninah, v katerem analizira 71 pokojninskih sistemov po vsem svetu, pri tem pa uporablja lasten indeks pokojnin (Allianz Pension Index – API).

Ta kazalnik temelji na treh stebrih: demografska in fiskalna analiza razmer, ocena vzdržnosti (npr. financiranje in doba plačevanja prispevkov) ter ustreznost pokojninskega sistema (npr. pokritost in ravni pokojnin). Skupno upošteva 40 parametrov, vsakega pa presoja z oceno od 1 (reforma ni potrebna) do 7 (nujna potreba po reformi). Končna ocena odraža pritisk na reformo v določenem pokojninskem sistemu.

Povprečna ocena vseh analiziranih pokojninskih sistemov znaša 3,7, kar kaže, da se je globalno pritisk za reforme malenkostno povečal in še vedno ostaja visok. V zadnjem poročilu iz leta 2023 je bil ocenjen na 3,6, kar kaže, da v zadnjem obdobju ni prišlo do pozitivnih premikov.  

 Precejšnje razlike med državami

Med državami obstajajo precejšnje razlike. Danska, Nizozemska in Švedska izstopajo s skupno oceno precej pod 3 in so na dobri poti vzdržnosti, saj so pravočasno uvedle naložbene sisteme. Presenetljivo se jim pridružuje tudi Japonska, vendar z drugačnim pristopom – daljšo delovno aktivnostjo. Kar tretjina Japoncev, starih od 65 do 70 let, je še vedno zaposlenih, dejanska upokojitvena starost pa naj bi kmalu dosegla 70 let.

 Največjo skupino sestavljajo države s skupno oceno nad 4, kjer so reforme za zaščito pokojninskih sistemov zaradi učinkov demografskih sprememb nujne. V to skupino spadajo številne države v razvoju, kot so Malezija, Kolumbija in Nigerija, kjer ni težava v zasnovi sistema, temveč v njegovem omejenem dosegu. Več kot 50 % zaposlenih dela v neformalnem sektorju, ki ni vključen v pokojninski sistem, zato so v teh državah najprej potrebne obsežne reforme trga dela, na podlagi katerih se lahko ustvari celovit pokojninski sistem. V nasprotnem primeru bo pokojninski sistem postal še en dejavnik, ki povečuje neenakost.

Tretja, vmesna skupina pokojninskih sistemov pa vključuje številne evropske države, kot so Nemčija, Italija in Francija, ki so glede pokojninskih sistemov doslej naredile le neodločne korake v smeri naložbenega sistema. V teh državah prevladuje dokladni sistem, pritisk v zvezi z reformo pa je zaradi hitrega staranja prebivalstva velik.

 Slovenija s precej slabo oceno

S skupno oceno 4,1 se slovenski pokojninski sistem uvršča v spodnjo sredino. Slovenska šibka točka ostajajo demografske napovedi, ki se hitro slabšajo – koeficient starostne odvisnosti naj bi se v naslednjih 25 letih povečal za dve tretjini, in sicer s 34 % na 58 %. Ker so zasebni prihranki državljanov majhni, se prav tako ni mogoče izogniti trajnostni širitvi naložbenih stebrov obveznega in dodatnega zavarovanja slovenskega pokojninskega sistema. Druga težava v Sloveniji je pomanjkanje delovnih mest za starejše prebivalce – po 65. letu starosti je namreč zaposlenih le še 7 % moških, medtem ko na Japonskem, ki je svetovni učni primer v smislu starajoče se družbe, ta delež znaša 35 %.

Pozitiven učinek migracij se zmanjšuje

Demografske spremembe so že vrsto let realnost. Pričakovana življenjska doba se že desetletja stalno povečuje, z izjemo kratke prekinitve zaradi pandemije covida-19, medtem ko rodnost še naprej pada. Vendar pa so pričakovani vpliv na trge dela in socialne sisteme bistveno ublažile migracije. Če vzamemo primer Nemčije, so v zadnjih petih letih skoraj 90 % od 1,6 milijona novih delovnih mest, za katera se plačujejo prispevki za socialno varnost, zasedli priseljenci. »Čeprav niso vsi priseljenci takoj našli zaposlitve, so migracije močno prispevale k ohranjanju trga dela,« je povedala Michaela Grimm, soavtorica poročila. »V prihodnosti se na to verjetno ne bomo mogli več zanašati. V glavnih državah izvora je preprosto vse manj kandidatov, ki so se pripravljeni izseliti, Evropa pa bi v prihodnosti utegnila postati nekoliko manj privlačna za priseljence. Zato bo ključnega pomena, da še bolje izkoristimo obstoječi potencial. To velja tako za ženske, ki delajo s krajšim delovnim časom in jih je treba razbremeniti skrbi za nego in varstvo otrok, kot tudi za starejše zaposlene, ki se na delovnem mestu še vedno prepogosto srečujejo z diskriminacijo zaradi starosti.«

Vrzel v pokojninskem varčevanju je mogoče odpraviti

Izračuni družbe Allianz so pokazali, da vrzel v pokojninskem varčevanju mlajših generacij znotraj evroobmočja v povprečju znaša okoli 350 milijard evrov na leto. Čeprav je znesek visok, pa je vrzel mogoče premostiti, če bi se stopnja varčevanja povečala za četrtino. »Predstavniki generacije X morajo okrepiti varčevanje, da si bodo v starosti lahko zagotovili želeni življenjski standard,« je dejal Ludovic Subran, glavni ekonomist pri družbi Allianz. Dodal je, da ne smemo upoštevati le ene strani enačbe, ki jo predstavlja prizadevanje gospodinjstev za varčevanje: »Ključnega pomena je, da o pokojninski varnosti in razvoju kapitalskega trga razmišljamo skupaj. Pokojninske prihranke je treba vlagati v prihodnjo rast in inovacije z donosom. To je bistveno za premagovanje demografskih, pa tudi podnebnih sprememb. V Evropi so na tem področju še vedno velike pomanjkljivosti.«/LN/Vir za objavo Allianz/

Najboljši pokojninski sistemi v svetu s skupno oceno pod 3

Država	Skupna ocena	Osnovni pogoji (ocena)	Vzdržnost (ocena)	Ustreznost (ocena)
Danska	2,3	3,2	2,3	2,0
Nizozemska	2,6	3,0	3,3	1,7
Švedska	2,6	2,9	2,9	2,2
Japonska	2,7	3,7	2,4	2,4
Nova Zelandija	2,8	3,6	3,3	2,0
Izrael	3,0	2,9	3,0	2,9
Slovenija	4,1	4,6	4,6	3,2