Pariz/Ljubljana, 13. februar 2025 – Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je na akcijskem vrhu o umetni inteligenci, ki je minuli torek, 11. februarja, potekal v Parizu, dala pobudo, da bi samo EU za mobilizacijo za naložbe v umetno inteligenco namenila 200 milijard evrov vključno z novim evropskim skladom v višini 20 milijard evrov za gigatovarne umetne inteligence. Ta velika infrastruktura umetne inteligence je potrebna, da se omogoči odprt, sodelovalen razvoj najkompleksnejših modelov umetne inteligence in da Evropa postane celina umetne inteligence.
Von der Leyenova je, kot so sporočili iz EK, povedala: „Umetna inteligenca bo izboljšala naše zdravstveno varstvo, spodbudila naše raziskave in inovacije ter povečala našo konkurenčnost. Želimo si, da bi bila umetna inteligenca gonilna sila za dobro in rast. To počnemo z lastnim evropskim pristopom, ki temelji na odprtosti, sodelovanju in odlični nadarjenosti. Toda naš pristop je še vedno treba napolniti. Zato bomo skupaj z državami članicami in partnerji prek InvestAI mobilizirali kapital brez primere za evropske gigatovarne umetne inteligence. To edinstveno javno-zasebno partnerstvo, podobno CERN-u za umetno inteligenco, bo vsem našim znanstvenikom in podjetjem, ne le največjim, omogočilo razvoj najnaprednejših zelo velikih modelov, ki so potrebni, da Evropa postane celina umetne inteligence.“
Poleg sklada InvestAI, ki je bil vzpostavljen, iz Evropske komisije sporočajo, da komisija sprejema številne ukrepe na različnih področjih za podporo inovacijam na področju umetne inteligence v Evropi. Tovarne umetne inteligence so vrhunec svežnja Komisije za inovacije na področju umetne inteligence, ki je bil predstavljen januarja 2024, skupaj z:
- finančna podpora prek programa Obzorje Evropa in programa za digitalno Evropo, namenjena generativni umetni inteligenci;
- spremljevalne pobude za krepitev generativnega nabora talentov EU na področju umetne inteligence z dejavnostmi izobraževanja, usposabljanja, izpopolnjevanja in preusposabljanja;
- nadaljnje spodbujanje javnih in zasebnih naložb v zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi na področju umetne inteligence, tudi s podporo tveganega kapitala ali lastniškega kapitala;
- pospešitev razvoja in uvajanja skupnih evropskih podatkovnih prostorov, ki so na voljo skupnosti na področju umetne inteligence, za katero so podatki ključni vir za usposabljanje in izboljšanje njihovih modelov;
- pobudo GenAI4EU,katere cilj je podpreti razvoj novih primerov uporabe in novih uporab v 14 evropskih industrijskih ekosistemih ter javnem sektorju. Področja uporabe vključujejo robotiko, zdravje, biotehnologijo, proizvodnjo, mobilnost, podnebje in virtualne svetove.
Komisija bo ustanovila tudi Evropski raziskovalni svet za umetno inteligenco, v okviru katerega lahko Evropa združi vire in preuči, kako lahko izkoristi neizkoriščeni potencial podatkov v podporo umetni inteligenci in drugim tehnologijam. Komisija bo pozneje letos začela pobudo „Uporabi umetno inteligenco“, da bi spodbudila industrijsko uvajanje umetne inteligence v ključnih sektorjih.
Skupno izjavo je podpisalo 61 držav, med njimi Kitajska, Francija, Nemčija in Indija.
Konference se je udeležil tudi ameriški podpredsednik JD Vance, ki je na vrhu predstavljal agendo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi ZDA postavljal na prvo mesto, kjer morajo po njegovem mnenju ostati tudi pri razvoju umetne inteligence. Pri tem je zagotovil, da bodo tako za velika kot za mala in vsa druga tehnološka podjetja veljala enaka pravila. On tem pa velja, da ZDA in V. Britanija prej omenjene skupne izjave nista podpisali.
- In še ene stvar je zanimiva! In to je, da ob vseh predsednikov vlad tam ni bilo našega predsednika vlade dr. Roberta Goloba, ki je bil zadržan zaradi domačih obveznosti. Svoje dosežke naj bi tam prestavila tudi Slovenija, ki jo zastopa ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer, ki je magistrica pravnih znanosti s specializacijo na področju evropskega gospodarskega prava (to veliko pove o njeni strokovni usmeritvi glede umetne inteligence).
To smo dodali zato, ker, kot kaže predsednik slovenske vlade tako pomembno področje, predvsem pa povezovanja z največjimi potenciali svetovni nosili umetna inteligenca, ne zanima.
No, pa tudi del od onih, v uvodu omejenih milijard za aktiviranje naših znanstvenih resursov, ki ji ni malo, vedoč, da umetna inteligenca (UI) postaja ključna komponenta v poslovnih procesih in operacijah. Čudno, mar ne?/J.T./Opomba – aktivne povezave niso v slovenščini, a so avtomatsko prevedljive)