Slovenija, 20. februar 2025 – Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja na reklamne trike, ki vas napeljujejo k nakupu, recimo s sporočili z naslednjo vsebino – »Bogato z vitamini.« »Vir kalcija.« »Krepi imunski sistem.« S takšnimi in podobnimi trditvami proizvajalci spodbujajo potrošnike k nakupu njihovih izdelkov. Žal gre prepogosto le za reklamne trike, katerih cilj je prepričati potrošnike, da so izdelki bolj »zdravi«, kot so v resnici. Na ustrezno regulacijo tovrstnih trditev čakamo že 16 let.

Zato so pri ZPS Skupaj z Evropsko potrošniško organizacijo BEUC pripravili akcijo, s katero želijo opozoriti Evropsko komisijo, da je čas za določitev prehranskih profilov živil, ki lahko imajo prehranske in zdravstvene trditve. V okviru akcije so pregledali ponudbo živil pri štirih večjih slovenskih trgovcih. Primere so izbrali naključno, a so več pozornosti namenili izdelkom, ki nagovarjajo otroke. Ustreznost živil so vrednotili z modelom prehranskega profiliranja Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki živila razvršča v 18 kategorij in za vsako določa mejne vrednosti za maščobe, sladkor in/ali sol.

Kaj so prehranski profili živil?

Prehranski profili živil so merila za vrednotenje hranilne sestave živil, ki omogočajo razvrstitev na tista z bolj ali manj ugodno hranilno sestavo. Poznamo različne modele profiliranja, ki služijo različnim namenom – na primer semaforček »Veš, kaj ješ« in NutriScore, ki potrošnikom olajšata izbiro živil, ter model prehranskega profiliranja SZO, ki je namenjen omejevanju trženja živil otrokom.

Čeprav prehranski profili živil niso novost in se že uporabljajo na različnih področjih, Evropska komisija še vedno ni določila enotnega profila, ki bi opredelil, ali neko živilo lahko ima prehransko ali zdravstveno trditev. Tak profil bi lahko preprečil zavajajočo rabo trditev, ki živilom dajejo navidezen vtis boljše, »bolj zdrave« izbire, čeprav vsebujejo veliko energije, maščob, sladkorja in/ali soli.

Zanimiv pristop Mehike in Čila

Čile in Mehika sta uvedla prepoznavno črno-belo oznako v obliki znaka stop, ki potrošnike opozarja, če izdelek vsebuje veliko sladkorja, soli, nasičenih maščob ali energije. Ta jasna oznaka pomaga potrošnikom narediti bolj informirano izbiro.

Skrb vzbujajoče ugotovitve na trgu

Raziskava Inštituta za nutricionistiko iz leta 2019, v kateri so ovrednotili 6619 živil, je pokazala, da je več kot četrtina izdelkov označenih s prehranskimi ali zdravstvenimi trditvami. Sestavo izdelkov so ovrednotili z dvema modeloma za prehransko profiliranje živil: 32 odstotkov pregledanih izdelkov z zdravstvenimi in prehranskimi trditvami ni ustrezalo avstralskemu modelu profiliranja (NPSC), medtem ko kar 67 odstotkov pregledanih izdelkov ni ustrezalo strožjemu modelu prehranskega profiliranja SZO.

In še ZPS nasvet – Nasvet še vedno enak: naj vas ne pritegne zgolj slogan na sprednji strani embalaže. No, pa tudi to, da ne nasedite reklamnim trikom ob napeljevanju k nakupu izdelkov, ki niso tako zdravi, kot bi v resnici morali biti./LN/ Vir za objavo ZPS/