Slovenija, 28. februar 205 – Pred nami so dnevi v znamenju pustnih šem, norčij in rajanja. Ali lahko kaj o tem pove tudi statistika?
Čas norčij in pustnih šem – Za pust so značilni maske, kostumi in šeme. Lani smo po začasnih podatkih v Slovenijo uvozili za 12,2 milijona EUR prazničnih, karnevalskih in drugih podobnih izdelkov za razvedrilo, izvozili pa smo jih za nekaj več kot 4,2 milijona. Glavna trgovinska partnerica za tovrstne izdelke je bila Italija z 29 % celotnega uvoza in 26 % celotnega izvoza tovrstnih izdelkov.
Kurenti – Eden najprepoznavnejših pustnih likov v Sloveniji so kurenti, ki odganjajo zimo in kličejo pomlad. Po ljudskem izročilu so v kurente lahko našemljeni le neporočeni fantje. Teh (15–34 let) je bilo lani med prebivalci 210.122; to je bilo 23 % vseh moških, starih 15 let ali več.
Krofi, zaščitni znak pustovanja – Najbolj znane pustne sladice so krofi. Koliko bi nas stalo, če bi sestavine kupili v trgovini in se priprave te ocvrte dobrote lotili kar doma? Za kilogram džema bi lani odšteli v povprečju 7,71 EUR, za 10 jajc 2,38 EUR, za liter jedilnega olja 1,55 EUR, za kilogram belega sladkorja 1,45 EUR, za liter polnomastnega mleka 1,12 EUR, za kilogram pšenične moke pa 0,87 EUR.
Post – Pepelnična sreda, ki sledi pustnemu torku, velja za začetek 40-dnevnega posta. V tem obdobju se nekateri omejujejo pri uživanju hrane, zlasti mesa. Za sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso je gospodinjstvo leta 2022 porabilo v povprečju 681,58 EUR. Cene mesa so bile sicer januarja letos v povprečju za 1,7 % višje kot leto prej. Stopnja samooskrbe z mesom je bila v Sloveniji predlani 83-odstotna.
Priimki, povezani s pustom – Med priimki prebivalcev Slovenije je nekaj takih, ki jih lahko povežemo s pustom in pustnimi dobrotami. Na začetku lanskega leta se jih je 345 pisalo Pust, 310 Kurent, 35 Krof in 9 Šema.
O PUSTU ŠE TO – Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči (pustna nedelja je 7 tednov pred veliko nočjo). Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja in pustni torek. Ime tega časa se smiselno veže na latinsko besedno zvezo domenica ante carnes tollendas ali levendas (nedelja, preden se umakne, pusti meso, predpostna nedelja). Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njegovo izročilo so prevzeli Rimljani in si v prepomladnem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje sta se klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.
Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes je na Slovenskem izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post«.
K pomenu besede »maškara, pustna šema« obstajajo še izrazi: pústar, pústnjak, pústnik, fášenk in kurent. Izraz pústnik pomeni še izraz za meseca februar in marec. Kot splošna beseda ima kurent pomen »pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji«
Močna zakoreninjenost izraza pust in kurent je podobno kot pri priimkih Petek in Božič dala osnovo za nastanek dveh priimkov Pust in Kurent.
In še to! Kurentovanja na Ptuju je eden od pomembnejših slovenskih dogodkov, ki ga ob ostalih pustnih pritrditvah po Sloveniji obiščejo številni obiskovalci iz Slovenije in tujine. Tudi vi ga lahko. Kaj ponuja že letošnje že 65. Kurentovanje pa najdete na tej AKTIVNI povezavi./LN/Vir za objavo SURS in Wikipedija/Fotografije arhiv LJnovice/