Slovenija, 15. marec 2025 – Danes. 15. marca obeležujemo svetovni dan pravic potrošnikov. Pomembno je, da se potrošniki zavedajo tako svojih pravic kot odgovornosti, tudi ko gre za hrano. Namreč pravica potrošnikov je, da se jim zagotavlja varna hrana in da so o lastnostih hrane obveščeni prek označb na živilih. No, obveznost potrošnikov pa je, da s hrano ravnajo spoštljivo, v skladu z navodili za pripravo, in da si prizadevajo, da bi bilo količine odpadne hrane vse manj.
Eden od ciljev evropske živilske zakonodaje je izboljšati možnost potrošnikov za sprejemanje boljših, koristnih odločitev za svoje zdravje, vključno s podajanjem navodil za varno pripravo in uživanje živil, ki jih potrošniki moramo upoštevati. Zagotavljanje ustreznih informacij potrošnikom o živilih je še posebej pomembno tudi pri izbiri živil, ki jih potrošniki vključujemo v svojo vsakodnevno prehrano. Odgovornost glede označevanja živil leži na izvajalcih živilske dejavnosti, nadzorni organi pa v okviru svojih postopkov preverjajo skladnost označb z živilsko zakonodajo in ugotavljajo morebitna zavajanja potrošnikov. Označevanje živil je (katera koli) informacija na označbi živila, ki mora biti razumljiva povprečnemu potrošniku in ne sme zavajati. Izvajalci živilske dejavnosti morajo živila pošteno ter razumljivo označevati in oglaševati skladno z zakonodajo, potrošniki pa smo odgovorni, da označbe beremo in se tako seznanimo z lastnostmi živila, ki ga želimo izbrati oziroma vključiti v jedilnik.
Vsa živila v prometu morajo biti varna in ne smejo ogrožati zdravja potrošnika. Velik pomen pri zagotavljanju pravice do izbire živil imajo različne sheme kakovosti: evropske (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, ekološki) in nacionalne (izbrana kakovost, integrirana pridelava in višja kakovost). Sheme kakovosti so namenjene zaščiti kmetijskih pridelkov in živil. Zaščitimo lahko ime izdelka, način proizvodnje in recept za pripravo teh jedi. Prepoznamo jih po evropskih in nacionalnih zaščitnih znakih na embalaži.
In še to velja vedeti! Največ odpadne hrane, kar 44 odstotkov, namreč nastaja v gospodinjstvih, prebivalec Slovenije pa letno v povprečju zavrže 78 kg hrane. V okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 so Združeni narodi opredelili pomemben cilj: do leta 2030 prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige. Temu cilju so se zavezale tudi države Evropske unije.
Tudi to velja vedeti – EU letno ustvari 88 milijonov ton zavržene hrane, medtem ko si 55 milijonov Evropejcev (vseh je 448 milijonov) niti vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. Dobro polovico prehranskih odpadkov ustvarijo gospodinjstva. Ob tem pa podatki Eurostata iz leta 2023 kažejo, da si 32,6 milijona ljudi ne more privoščiti kakovostnega obroka
Morda to niste vedeli – 15. marec je svetovni dan pravic potrošnikov, ki ga obeležujemo že od leta 1983. Na ta dan leta 1962 je takratni ameriški predsednik John F. Kennedy kot prvi svetovni voditelj v kongresu izpostavil vprašanje pravic potrošnikov./LN/