Slovenija/Svet, 22. marec 2025 – Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo vsako leto 22. marca, je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) leta 1993 razglasila, da bi opozorila svetovno javnost na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov in na nujnost dobrega gospodarjenja z njimi. S tem namenom različne organizacije Združenih narodov vsako leto na ta dan razglasijo temo, ki povzema najbolj aktualno problematiko v povezavi z vodami. S tem spodbujajo vlade držav članic ZN, kakor tudi njihove nevladne organizacije, da do naslednjega leta v duhu razpisane teme pripravljajo raznovrstne aktivnosti in z njimi opozarjajo širšo javnost na problematiko voda ter s tem povečujejo ozaveščenost ljudi o pomembnosti in ranljivosti vodnih virov.

Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva voda je Ohranjanje ledenikov. To je ključnega pomena za obstoj ekosistemov in preprečevanje negotovosti pri zagotavljanju pitne vode ter ukrepih zaradi dviga gladine morja, poplav in suše, kar močno vpliva na ljudi in planet. Letošnji svetovni dan voda tako poudarja pomen zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in upravljanje vode z ledenikov.

Večina vode načrpana iz podzemnih virov – 179 milijonov m3 vse vode ali (97,8 %), načrpane v letu 2023 za javni vodovod, je bilo načrpane iz podzemnih virov, od tega 64 milijonov m3 iz izvirov. Preostali 4 milijoni m3 ali (2,2 %) pa so bili načrpani iz površinskih virov.

Skoraj polovica vode, načrpane za javni vodovod, dobavljena gospodinjstvom – Za javni vodovod je bilo v letu 2023 načrpanih 183 milijonov m3 vode. Načrpana voda se dobavi oz. proda različnim uporabnikom (gospodinjstvom, poslovnim subjektom, različnim dejavnostim), del se je ne obračuna (npr. voda za potrebe gasilcev), del pa se je v omrežju izgubi (npr. zaradi dotrajanosti omrežja). Od skupne količine načrpane vode je bilo skoraj polovico (45%) dobavljene gospodinjstvom.

Največ vode na prebivalca dobavljene gospodinjstvom v savinjski statistični regiji – Skoraj polovica vse vode, načrpane v letu 2023 za javni vodovod, 82 milijonov m3, je bila dobavljena gospodinjstvom. Največ vode na prebivalca so porabili prebivalci iz gospodinjstev v savinjski statistični regiji (43,5 m3/prebivalca), najmanj pa tisti iz koroške statistične regije (30,5 m3/prebivalca).

Voda, uporabljena za namakanje – Za namakanje se je v 2023 uporabilo 4,7 milijona m3 vode, od tega skoraj 48 % vode za namakanje njiv in vrtov, 25 % za namakanje sadovnjakov, oljčnikov in drevesnic, 11 % vode je bilo uporabljenih za zasneževanje smučišč, 10 % za namakanje rastlinjakov in travnikov, 6 % za namakanje drugih športnih površin, manj kot 1 % vode pa se je uporabilo za namakanje vinogradov, trsnic in matičnjakov.

Koliko vode iz podzemnih virov se uporabi za namakanje? – Največ vode, 3,6 milijona m3, uporabljene za namakanje, je bilo pridobljene iz drugih vodnih virov,  kot so akumulacije, jezera in vodovod, 0,6 milijona m3 je je bilo iz površinskih vodnih virov ter 0,5 milijona m3 iz podzemnih virov. Pri uporabi vode iz slednjih je bilo v petletnem obdobju zaznati nihanje. Poraba te vode je bila največja leta 2022 (0,9 milijona m3), najmanjša pa v letu 2019 (0,4 milijona m3).

Količina vode, uporabljene v industrijskih dejavnostih

Industrijske dejavnosti so v letu 2023 uporabile 106.919 milijonov m3 vode, in sicer:

• 106.787 milijonov m3 vode je bilo uporabljene v področju dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, od tega 99,3 % za pogon turbin v hidroelektrarnah,
• 130,8 milijona m3 – vode se je uporabilo v predelovalnih dejavnostih,
• 1,2 milijona m3 – v rudarstvu,
• 0,1 milijona m3 – v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja.

Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah – V hidroelektrarnah je proizvodnja električne energije odvisna predvsem od hidroloških razmer, zato se med leti spreminja. V obdobju 2019–2023 so hidroelektrarne k skupni proizvodnji električne energije v državi največji delež prispevale leta 2023 (34,8 %), najmanjšega pa leta 2022 (26,1 %).

Kot zapisano v uvodu različne organizacije Združenih narodov vsako leto na ta dan razglasijo temo, ki povzema najbolj aktualno problematiko v povezavi z vodami.

No tudi to je lahko tema za današnji dan – Slovenska ali ožje ljubljanska – Zanimivo je, da na današnji dan – svetovni dan voda – Mestna občina Ljubljana še vedno čaka zadnje gradbeno dovoljenje, da zaključi svoj projekt – kanal C0. Projekt, sofinanciran z evropskimi sredstvi, ki naj bi zagotovil odpravo več tisoč greznic, a strokovnjaki še vedno opozarjajo, da gre za tvegano početje za ljubljanski vodonosnik.

Zato bomo danes, 22. marca – na Svetovni dan voda skočili pred ljubljansko mestno hišo, če se tam morda pojavijo tisti, ki bi izražali podporo za odpravo več tisoč greznic in s tem zaščito podzemnih virov pitne vode, ali pa tisti, ki jih upravičeno izražajo bojazen, da se kanal C0 gradi na pomembnem vodovarstvenem območju, kar lahko ob napaki na kanalu C0 trajno ogrozi dostop mesta Ljubljane do pitne vode./LN/Vir za objavo SURS/