Slovenija, 7. april 2025 – 7. aprila praznujemo svetovni dan zdravja. V želji po večjem ozaveščanju javnosti se na ta dan vsako leto postavi v ospredje določena tema, povezana z zdravjem. Letošnji dogodek bo tako potekal pod geslom Zdravi začetki, upanja polna prihodnost.
Koliko let zdravega življenja lahko pričakujemo prebivalci Slovenije?
Leta 2022 je bilo število let zdravega življenja ob rojstvu ocenjeno na 69 let za ženske in 65 let za moške, kar predstavlja več kot 80 % skupne pričakovane življenjske dobe brez večje oviranosti (81 % za ženske in 83 % za moške). Pričakovano trajanje življenja brez oviranosti se med statističnimi regijami zelo razlikuje. Dečki, rojeni v letu 2022, lahko v svojem življenju pričakujejo najdaljše obdobje življenja brez oviranosti, če prebivajo v primorsko-notranjski regiji (89 %). Podobno velja za dekleta, rojena v istem letu, ki prebivajo v obalno-kraški regiji (86 %).
Kako smo leta 2023 ocenjevali svoje zdravje?
Povprečno sedem prebivalcev držav članic EU od desetih (starih 16 let ali več) je v letu 2023 menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež teh prebivalcev je bil najvišji na Irskem in Malti (v obeh 79,5 %), najnižji pa v Litvi in Latviji (v obeh 47,6 %). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja 65,7 % prebivalcev, kar je bilo nekoliko manj od povprečja v EU (67,9 %).
Izvajanje z zdravjem povezanih aktivnosti prek interneta
Z zdravjem povezane aktivnosti je prek interneta v 1. četrtletju lani izvedlo 67 % prebivalcev, starih med 16 in 74 let. V starostni skupini 65–74 let je bilo takšnih nekoliko manj kot polovica, tj. 44 %, več kot tretjina jih je iskalo z zdravjem povezane informacije (36 %), 22 % si jih je uredilo obisk pri zdravniku prek spletnega obrazca in 17 % jih je dostopalo do lastne zdravstvene dokumentacije, npr. prek portala zVEM ali drugih portalov.
Po porabi za zdravstvo na prebivalca dosegamo okoli 80 % povprečja EU
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo so v letu 2022 v Sloveniji znašali 9,6 % BDP, kar nas je uvrščalo na 10. mesto med članicami EU. Največ, med 11,0 in 13,0 %, so za zdravstvo v tem letu namenile Nemčija, Francija, Avstrija, Belgija in Švedska, najmanj pa Luksemburg, Romunija, Irska in Poljska. Preračunano v t. i. standardih kupne moči (SKM) na prebivalca (v EUR) smo v omenjenem letu za zdravstvo namenili 2.927 EUR na prebivalca, kar je bilo pod EU-povprečjem (3.685 EUR) in je pomenilo 13. mesto med članicami.
Polovica (do)plačil namenjena zdravilom in medicinskim pripomočkom
Potrošnja gospodinjstev za zdravstvene storitve v obliki doplačil in samoplačništva (tu niso upoštevani izdatki za prostovoljna zdravstvena zavarovanja) je leta 2022 znašala okoli 681 milijonov EUR. Največ denarja smo porabili za zdravila in medicinske pripomočke (55,8 %). Sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (38,7 %), pri čemer so zobozdravstvene storitve predstavljale 11,4-odstotni delež vseh sredstev neposredno iz žepa.
Najpogostejši vzroki bolniške odsotnosti
Zaradi bolniške odsotnosti zaposlenih je bilo v letu 2023 izgubljenih nekaj več kot 18 milijonov delovnih dni. Najpogostejši vzrok za to vrsto odsotnosti z dela so bile bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, sledile so poškodbe in zastrupitve zunaj delovnega mesta, nekatere infekcijske in parazitarne bolezni, duševne in vedenjske motnje ter neoplazme, tj. novotvorbe.
S kakšnimi omejitvami se srečujejo starejši?
Največ oseb, starih 75 let ali več, ki so živele v zasebnem gospodinjstvu, je v letu 2022 navedlo, da imajo težave pri običajni hoji ali hoji po stopnicah (bodisi manjše bodisi večje ali zelo velike), in sicer 60 %. Sledile so težave z vidom (tudi ob uporabi očal), s katerimi se je srečalo 46 % starejših. Po drugi strani jih je 85 % ocenilo, da nimajo težav pri oblačenju in umivanju, 62 % pa jih je navedlo, da nimajo težav s spominom ali koncentracijo.
Zaradi staranja prebivalstva vse bolj narašča število prejemnikov storitev dolgotrajne oskrbe
Izdatki za dolgotrajno oskrbo starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so leta 2022 znašali 854 milijonov EUR in so se v primerjavi z letom prej zvišali za 15 %. Iz javnih virov se jih je financiralo 79 % in iz zasebnih virov 21 %. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo 74.283 oseb ali na letni ravni približno 2.061 več. Največji delež teh oseb, 38 %, je omenjene storitve prejemal na domu, 31 % pa v institucijah./
In še to! Ob svetovnem dnevu zdravja, bodo med 10. in 13. uro na ljubljanskem Pogačarjevem trgu 3 (Info točka Misija 100) potekale številne brezplačne meritve in svetovanja.
Predstavniki Europe Donna pa bodo ozaveščali o pomenu zdravega načina življenja, rednega samopregledovanja dojk, o oblikah pomoči – predvsem psihosocialni podpori za bolnice z diagnozo raka dojk in/ali diagnozo raka rodil ter za svojce, so sporočili iz ZD Ljubljana./LN/Vir za objavo SURS/