Slovenija, 9. maj 2025 – Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je včeraj predstavil aktualno stanje pri t. i. uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe, ki naj bi sodil med ključne reforme socialnega varstva v Sloveniji, se razume pod taktirko te vlade. Maljevac zagotavlja, da »sistem teče, oskrba že poteka, postopno pa vstopajo tudi nove storitve, ki bodo dostopne za vse«, še piše v javni objavi, ki jo je javnosti posredovalo Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Tako Maljevac prepričuje javnost, da vse poteka po zasnovanem pristopu – in navaja to:

• Vstopne točke že delujejo – Vzpostavljenih je vseh načrtovanih 16 vstopnih točk po Sloveniji, na katerih bodo upravičenci od 1. junija lahko oddajali prošnje za dolgotrajno oskrbo na domu in druge storitve dolgotrajne oskrbe. Vstopne točke že zdaj zaposlujejo 84 uslužbencev, do začetka junija jih bo tam 128. Na štirih točkah je kadrovska zasedba že popolna, v ostalih razpisi še potekajo, a napovedi so dobre. Minister je napovedal tudi obisk vseh vstopnih točk v aprilu in maju ter majsko strokovno srečanje izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Minister ocenjuje, da bodo uporabniki na odločbo čakali v povprečju en mesec, na začetku morda nekoliko dlje zaradi večjega števila vlog.
• Večina občin v intenzivnih pripravah – Zakon o dolgotrajni oskrbi polaga vzpostavitev izvajalcev v roke lokalnih skupnosti, saj te najbolj poznajo potrebe svojih občank in občanov. Ministrstvo je v preteklih mesecih aktivno sodelovalo z občinami in nudilo potrebno podporo. Za izrazito učinkovit način podpore občinam se je izkazal klicni center. Do danes je sicer 118 občin že izbralo izvajalca dolgotrajne oskrbe, dodatnih 32 je v zaključni fazi dogovarjanja. Brez izvajalca je le še 28 občin, ostale so v internih postopkih izbire. Cilj ministrstva je, da se vsi postopki zaključijo do konca aprila.
• V prvo storitev že vključenih skoraj 1400 novih uporabnikov – V sistem je že vključenih skoraj 1400 novih uporabnikov storitve oskrbovalec družinskega člana, kar po besedah ministra Simona Maljevca predstavlja zmogljivost kar 14 manjših domov za starejše. Novela zakona o dolgotrajni oskrbi, ki gre kmalu v obravnavo, pa bo omogočila, da bodo oskrbovalci družinskega člana lahko postali tudi upokojenci. Ti bodo prejeli 1,2 minimalne plače, dopust in še 40 odstotkov pokojnine (razumeti je, da tiste, ki so si jo sami zaslužili) , kar bo pomembno olajšalo življenje številnim, ki že danes skrbijo za svoje bližnje.
• E-oskrba za več kot 5000 uporabnikov – Ministrstvo za solidarno prihodnost je pred dnevi objavilo javni poziv za izvajalca storitve e-oskrbe, ki bo zagnana 1. julija 2025. Po novem bo storitev sistemsko financirana v višini 31 evrov mesečno na uporabnika, do nje bodo upravičeni uporabniki skladno s strokovno oceno in vsi starejši od 80 let.
• Vzpostavitev klicnega centra 114 za uporabnike – V drugi polovici maja bo klicni center 114 poskrbel za informiranje zavarovancev glede dolgotrajne oskrbe in prispevka zanjo in začel odgovarjati na vprašanja državljanov in državljank glede prispevka za dolgotrajno oskrbo.

No, vrnimo se naslovu s katerim minister Maljevac opredeli, da se sistem dolgotrajne oskrbe uspešno vzpostavlja in, da so znani ključni koraki”.

Če so navedeni koraki, ki jih navaja Maljevac v svoji javni objavi osnova uspešnosti, lahko mirno zapišemo, da iz opredeljenih navedb, ni mogoče zaznati še nikakršne uspešnosti. Namreč, še zdaj se ne ve, koliko sredstev točno se bo z “obiranjem” prebivalstva z novim davkom od delavcev, delodajalcev in upokojencev s 1. julijem, ko bodo ti začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, zbralo. Še manj pa kako se bodo ta sredstva uporabila in s kakšnim učinkom, da bi vse bolj razpadajoči sistem dolgotrajne oskrbe sploh zaživel.

Da naj bi oskrbovanci v domovih za starejše z uveljavitvijo prispevka za dolgotrajno oskrbo plačevali le hotelski del (v Sloveniji ni veliko domov, ki si zaslužijo takšno opredelitev – da ponuja hotelsko ponudbo), torej nastanitev in hrano v domu. In da naj bi bile cena, kot modruje Maljevac, v vseh domovih pod zajamčeno pokojnino, torej pod zneskom 740 evrov. “To je tisto, kar bo oseba plačala iz žepa za to, da je lahko v domu,” še pravi minister.

Ob tem pa pravi tudi, da bodo cene oskrbnin razlikovale glede na dom. “Naš cilj je, da je tudi v koncesionarskih domovih (upati je, da bo to izvedljivo – no logično, da je lahko le, če koncesionarji ne bodo smeli ustvarjati dobička – kot zdravniki koncesionarji) pod zajamčeno pokojnino, torej da si lahko vsak pokrije oskrbnino iz pokojnine,” je še zagotovil minister. Ob tem pa dodal, da naj bi bile točne višine oskrbnin znane septembra.

Naj zaključimo! Trdimo, da sistem dolgotrajne oskrbe, kot ga predstavlja minister Maljevac, še ni ustrezno pripravljen, kaj šele, da ima vse osnove za uspešno vzpostavitev. In trdimo tudi, da je pred vlado, predvsem pa ministrom Maljevcem še veliko ključnih korakov, da bi sistem zaživel. Recimo vsaj na sedemdesetodstotni ravni, kot ta deluje v sosednji Avstriji.

In še to, da bo vse jasno, kar je trenutno jasno in piše na spletni strani vlade o dolgotrajni oskrbi.

Zakon o dolgotrajni oskrbi ureja financiranje dolgotrajne oskrbe, tako da:

• vzpostavlja proračunski vir financiranja v višini do 190 milijonov evrov letno;

• določa prispevno stopnjo v višini 1 % za delavce, 1 % za delodajalce ter 1 % za upokojence (iz neto pokojnin);

• uvaja možnost uvedbe doplačil leta 2028 (ali kasneje, če bodo prihodki iz naslova prispevkov zadoščali za financiranje vseh pravic in drugih stroškov iz tega zakona).

V praksi to pomeni, da bom kot delavec, delodajalec ali upokojenec začel plačevati prispevek s 1. julijem 2025.

Možna uvedba doplačil po letu 2028.

Uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe bodo morali od leta 2028 doplačevati tudi nekatere storitve dolgotrajne oskrbe, v kolikor predvideni finančni viri ne bodo zadoščali za kritje stroškov sistema dolgotrajne oskrbe, in sicer:

• 10 % vrednosti nedenarne storitve v obliki:

• dolgotrajne oskrbe na domu,
• celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji,
• dnevne dolgotrajne pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe,
• oskrbovalca družinskega člana (10 % delnega plačila za izgubljen dohodek in nadomestne oskrbe), in

• 20 % vrednosti storitve dolgotrajne oskrbe iz okvira pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.

Pomembno je vedeti še, da se bodo v okviru dolgotrajne oskrbe v instituciji:

• iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo krile storitve dolgotrajne oskrbe (na primer storitve za pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih; storitve za pomoč pri podpornih dnevnih opravilih in storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila),

• iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krile storitve zdravstvene nege in rehabilitacije kot del osnovne zdravstvene dejavnosti,

• uporabnik bo plačeval nastanitveni del (na primer nastanitev in prehrano).

To v praksi pomeni, da bodo posamezniki, ki bodo koristili pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki bo na voljo od 1. 12. 2025 naprej, to imeli krito iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, za razliko od razmer danes, ko ta del plača posameznik iz lastnega žepa./Vir: vladna stran/

Je pa res, da se bo, ne glede, da sistem ni dodelan, obiranje prebivalstva z novim davkom, od delavcev, delodajalcev in upokojencem s 1. julijem, začelo izvajati ./J. T./Vir za objavo – tudi (tudi del, ki je navajan) Ministrstvo za solidarno prihodnost/