Slovenija, 17. april 2025 – Vas Avče blizu Kanala ob Soči ima toliko zanimivosti, da bi si mislili, da si turisti kar podajajo roke. V prvih decembrskih dneh so Avče prazne, le iz dimnikov hiš se kadi, ker življenje še ni povsem izumrlo. Dobro so poskrbeli le za smerokaze, še dodatno pa je Miran Lola Božič najzanimivejše točke opremil s preprostimi opisi in fotografijami.
Avče so nastale v flišnem pasu na terasi reke Soče severovzhodno od Kanala. Arheološke najdbe na južnem robu vasi in v bližini Soče zahodno pod njo pričajo, da je naselje obstajalo že veliko pred omembo v pisanih virih. Vas je stisnjena nad globoko tektonsko dolino hudourniškega potoka, imenovanega Avšček, ki deli Banjško planoto na dve krili – Zgornje in Spodnje Banjšice. Oba dela planote povezuje vzpetina Biškovec (485 m).
V smeri proti Mostu na Soči je pod vasjo železniška postaja, nekoliko više pa zaselek Log; v avško krajevno skupnost spadajo tudi opustele Vrtače. Vzhodno nad vaškim jedrom so na nadmorski višini 343 metrov Nadavče s cerkvijo Marije Snežne in z eno samo domačijo.
V vasi je cerkev sv. Martina – poznogotska stavba s pravokotno, ravno ladjo in zvezdasto-rebrasto obokanim prezbiterijem s freskami iz okrog leta 1470. V cerkvi je oljna slika sv. Martina z beračem, ki jo je po prvi svetovni vojni pri njeni obnovi naslikal Andrej Avgust Bucik iz okolice Avč. Cerkev odlikujeta skrbna zidava in bogastvo kamnoseških detajlov. Pri obnovitvenih delih leta 1924 so naleteli na ostanke iz rimske dobe, na rimske novce in nakit, kar bi lahko potrdilo domnevo o obstoju naselja v tej dobi.
Za Avče je značilen studenec Močila, ki je nad potokom Avščkom. Domačini ga imajo po vaškem izročilu za zdravilnega. Pri studencu je eno od redkih naravnih rastišč sredozemske praproti venerini laski, ki je zaščiteno. Venerini laski so izredno redka sredozemska praprot, ki je zelo občutljiva in vlagoljubna rastlina. Laski rastejo na vlažni konglomeratni steni, ki je ponekod prekrita z lehnjakom. Pod Avčami je še izvir v Podlajšču, kamor so nekdaj v sušnih mesecih hodili po vodo. Poleg tega so tu ženske splakovale perilo, ki so ga prej doma prekuhale.
Vas Avče je znana tudi po meteoritu, ki je 31. marca 1908 ob nekaj pred 9. uro dopoldne padel v Movrnov boršt v bližini Avč. Dogodek je prestrašil nemalo prebivalcev in sprožil živahne odmeve v tedanjih časopisih. V časniku Gorica so šele 22. septembra 1908 pod naslovom Kamen z neba v Avčah o znamenitem meteoritu zapisali: »Pred meseci so prinesli razni drugi listi vest, da je priletela kanonska kroglja od laške meje ter se zarila v zemljo v bližini vasice Avče na Kanalskem. Ljudstvo je že menilo, da pokajo na laškem puške. Dozdevna kroglja je priletela dne 31. marca 1908 ob 8. in tri četrt uri dopoldne v bližini Avč v neko njivo. Istodobno se je tudi nahajal v oddaljenosti kakih 40 metrov kmet Janez Kolenc iz Avč ter čul silen pok in šumenje v zraku in videl, kako se je odlomila veja na neki jablani in nato naprašila zemljo. Preplašen si ni upal pogledati bliže. Šele popoldne se je drznil iti s sosedom Matijem Šuligojem na usodepolni kraj, kjer je izkopal v globočini kakih 30 cm kos železa – krogljo, ter izročil orožnikom, ker je splošno govorilo, da je to laška kroglja. O vsem tem je izvedel profesor M. F. Berwerth in povzročil, da je prišla kroglja v last dvornega naravoslovnega muzeja. Tu se je šele izkazalo, da je nedolžna laška kroglja čisto navaden – meteorit. Zvezda se je utrnila in padel je meteorit, kos meteornega železa v podobi kot moška pest debele hruške na zemljo.«
Avški železovi meteorit z nepravilno ledvičasto obliko je imel maso 1230 gramov in največjo dolžino približno 11 centimetrov. Danes je shranjen v Mineraloško-petrografskem oddelku Prirodoslovnega muzeja na Dunaju. V Avčah si lahko ogledate spominsko znamenje padca meteorita, ki so ga postavili ob 100-letnici padca, torej 2008. leta.
Avče so znane še po črpalni hidroelektrarni (ČHE Avče), ki v času nizkih cen električne energije, torej ponoči in ob koncu tedna, le-to porabljajo za črpanje vode v akumulacijski bazen, v času visokih cen električne energije (konice ob delavnikih) pa akumulirano vodo porabljajo za proizvodnjo električne energije. ČHE Avče sestavlja spodnji bazen, ki je že obstoječ bazen akumulacije Ajba, in strojnica, ki je na levem bregu Soče ob spodnjem bazenu. Največjo površino in hkrati zanimivost predstavlja zgornji bazen, ki je severno od Kanalskega Vrha./Potepanja pripravlja: Primož Hieng