Slovenija, 6. maj 2025 – Ob tem, ko se bo te dni posvečalo veliko medijskega prostora t. i. izbrancem kulture, ki jim politiki želijo zagotoviti prijazno starost s posebnimi pokojninami za njihove dosežke – a to velja le za izbrance – smo si mi zastavili vprašanje, in sicer kakšen je vpliv kulture in umetnosti na razvoj Slovenije in tudi kakšen je vpliv na našo kulturo s strani evropske in še kolikšen s strani balkanske.

In tudi, ali je naša – slovenska  – kultura sploh učinkovito vpeta v evropski kulturni prostor. In ali je ta še vedno preveč povezana z balkanskim kulturnim prostorom.

Vpliv kulture in umetnosti na razvoj Slovenije – Ve se, da sta kultura in umetnost imeli v Sloveniji ključno vlogo že skozi zgodovino. Ve se tudi, da je bila kultura pomeben del narodove identitete, saj je slovenski narod skozi pretekla stoletja gojil svoj jezik, književnost in umetnost ter s tem gradil narodno zavest (npr. Prešeren, Trubar).Ve se tudi, da je bila kultura pogosto eden redkih področij preko katerih se je izražala slovenska samobitnost pod tujimi oblastmi (Avstro-Ogrska, Jugoslavija).

In ve se tudi, da so ob osamosvojitvi leta 1991 slovenski umetniki, intelektualci in kulturni ustvarjalci igrali pomembno vlogo pri oblikovanju idej o samostojni državi.

Kultura kot prispevek k razvoju Slovenije – Turizem (kulturni turizem je pomemben sektor, Ljubljana, Piran, Postojna, kulturne prireditve kot so Lent, Festival Ljubljana…). Kreativne industrije (moda, oblikovanje, arhitektura, gledališče, film – npr. uspehi slovenskih oblikovalcev, arhitektov kot je Plečnik, pa tudi nekaj sodobne umetnosti so tisti del, ki so zagotovo pomemben k razvoju Slovenije. No, tu so še, npr. uspehi slovenskih filmov, umetnikov in oblikovalcev v tujini, ki so in še prispevajo k globalni prepoznavnosti Slovenije.

Učinkovitost vpetosti v evropski kulturni prostor – Slovenija je del evropskega kulturnega prostora, kar se kaže na naslednjih področjih:

• S članstvom v EU in programih kot so Ustvarjalna Evropa , Evropska prestolnica kulture (Maribor 2012 in zdaj Nova Gorica 2025 skupaj z italijansko Gorico).
• Slovenski umetniki sodelujejo na pomembnih mednarodnih festivalih, bienalih, rezidencah (npr. Beneški bienale).
• Vendar pa obstajajo strukturne težave: pomanjkanje financiranja, slabše strateško povezovanje, premajhna promocija v tujini in notranje razprtije v kulturnem sektorju pogosto zmanjšujejo učinek.

Torej, prizadevanja so prisotna, rezultati pa so še vedno delno omejeni, predvsem zaradi velikosti države in omejenih virov.

Povezanost slovenske kulture z balkanskim kulturnim prostorom – Povezanost s t.i. balkanskim prostorom (nekdanja Jugoslavija) še vedno obstaja in je še vedno v ospredju povezav s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci. Osnova zato pa je, da je bila Slovenija veliko let del umetne tvorbe države Jugoslavije, čeprav ta nikoli ni bila ustrezna osnova za slovenski kulturni prostor – bil pa je umetno povezovalen, saj je bil jezikovno različen od ostalih članic, ki so bile osnova Jugoslavije. 

Je pa res, da je po toliko letih skupnega življenja z balkanskimi narodi, kljub 34 letih samostojnosti, – predvsem zaradi velikega števila priseljencev  iz Balkana v Sloveniji  – ta poveza vidna, in sicer:

• zgodovinskih in političnih vezeh – zaradi velikega števila priseljencev s tega prostora
• da iz omejene časovne povezave še vedno obstaja intenzivno sodelovanje na področju filma, glasbe (ki »rine« iz Balkana v Slovenijo), literature (npr. koprodukcije s Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino – ne pa toliko s Severno Makedonijo, še manj pa Kosovom)
• da publika starejše generacije še vedno – spremlja -, a tudi sprejema balkanske umetnike kot skupni del, kar je logično glede na skupno preteklosti. A je težava ta, da se na ta način prisvaja in vpliva na celotni kulturni slovenski prostor. Kar je na določenih področji dobro, a tudi na določenih področjih ne prav povezovalno.

Res je, da je po osamosvojitvi slovenska kultura vzporedno vpeta tudi v širši evropski kontekst. Ni več izključno “jugoslovanska” ali “balkanska”. Je pa prava moč slovenske kulture ravno v tem, da zna povezovati oba svetova – balkansko čustvenost in evropsko racionalnost.

In še to! Slovenska kultura ima še eno težavo, a to ni njena majhnost, ampak razdrobljenost in prevelika lokalna naravnanost. To pa pomeni, da se ni v stanju spopasti s kulturniki v širšem evropskem pa tudi svetovnem prostoru. Čeprav v Sloveniji namenimo za kulturo kar nekaj sredstev, je težava ta, da so ta razdrobljena med »naše« in »vaše« in ne med izjemno ustvarjalne in manj ustvarjalne, ki naj bi postali bolj ustvarjalni.  

Morda še to: Ministrstvo za kulturo bo imelo v letu 2025 na voljo 271,7 milijona evrov proračunskih sredstev.

Prispevek temeljne kulture (Vir: SURS) K bruto dodani vrednosti celotnega gospodarstva je temeljna kultura leta 2022 prispevala 780,8 milijona evrov oz. 1,6 % (enak delež kot leta 2019).

Prispevek temeljne kulture k bruto domačemu proizvodu (BDP) pa je znašal 927,3 milijona evrov ali 1,6 % BDP (leta 2019 je bil delež 1,7-odstoten).

Gospodarski pomen celotne kulture

Celotna kultura je leta 2022 k bruto dodani vrednosti gospodarstva prispevala 1.424 milijonov evrov ali 2,9 % (2019: 2,8 %).

Bruto domači proizvod, ki ga lahko pripišemo celotni kulturi, pa je leta 2022 znašal 1.603,3 milijona evrov ali 2,8 % BDP (enako kot v 2019). 

V kulturni ponudbi prevladovala domača proizvodnja

K celotni kulturni ponudbi je domača proizvodnja leta 2022 prispevala največ, tj. 67,6 %. Uvoz kulturnih proizvodov in storitev je znašal 28,7 %, delež neto davkov (davkov, zmanjšanih za subvencije na proizvode) pa 3,7 %.

Temeljna kultura je k proizvodnji celotne kulture prispevala več kot polovico: od skupno 3,281 milijarde evrov je proizvedla za 1,791 milijarde evrov kulturnih proizvodov in storitev.

Zaposlenost v kulturi

Število zaposlenih, ki so neposredno povezani s kulturo, je leta 2022 v celotni kulturi znašalo 42.427 oseb, v temeljni kulturi pa 24.242. V primerjavi z letom 2019 se je število sicer nekoliko povečalo, delež glede na zaposlenost v državi pa se tako rekoč ni spremenil in je znašal 3,9 % v celotni kulturi in 2,2 % v temeljni kulturi.

Podrobnejši pregled o zaposlenih v dvajsetih značilnih kulturnih poklicih pokaže, da je konec leta 2023 enega izmed njih opravljalo skupno 16.372 oseb, toliko jih je bilo namreč vpisanih v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva. Od tega je bilo 62,2 % zaposlenih in 37,8 % samozaposlenih. Med njimi so bili:

• poklici, ki zagotavljajo varnejši zaposlitveni status: bibliotekarji in knjižnični uradniki (kar 99,5 % zaposlenih) ter strokovnjaki v muzejih in galerijah (le 1,1 % samozaposlenih);
• med bolj prekarnimi poklici z velikim številom samozaposlenih: umetniški ustvarjalci (natančneje so to npr. artisti, imitatorji, komiki, pravljičarji, stand-up komedijanti) z le 15,2 % zaposlenih, vizualni umetniki z 22,8 % zaposlenih in pisatelji z 28,0 % zaposlenih, saj so bili preostali samozaposleni.

Zaključek! Dejstvo je, da omenjene ugotovitve kažejo, da je  usmerjenost slovenske kulture še vedno podvržena vplivu Balkana. To pa pomeni, da bi bilo potrebno slovensko kulturo usmerjati, da bi bila ta še bolj vpeta in usmeritvena v širši evropski prostor. Kar bi zagotavljalo, da bi kultura Sloveniji omogočala večji prispevek k razvoju, tako kulturnikom kot skupnosti – državi/matičnemu narodu.

Da ne bo pomote! Zapisano nima namena vplivati na tiste, ki bodo v nedeljo, 11. maja, na referendum glasovali ZA ali PROTI dodatnim pokojninam za nekatere – izbrane – kulturnike. /Objavo (brez političnega motiva) pripravila ATS in JT/Vse fotografije: J. Temlin/