Slovenija, 9. maj 2025 – Vsako leto 9. maja praznujemo dan Evrope, ki nas spominja na pomen povezovanja in sodelovanja med evropskimi državami. Članstvo v Evropski uniji (EU) ne vpliva le na gospodarstvo in politiko, temveč tudi na vsakdanje življenje prebivalcev Slovenije.
EU želi svojim državljanom omogočiti, da lahko živijo, delajo, študirajo in trgujejo kjer koli v Uniji. Zato zagotavlja prosti pretok blaga, storitev, kapitala in oseb ter odpravlja ovire na enotnem notranjem trgu.
Luksemburg z najvišjim deležem državljanov drugih članic EU – Med prebivalci članic EU je imel lani najvišji delež tujih državljanov iz EU Luksemburg, 47,3 %, od tega jih je bilo 36,5 % iz preostalih članic EU in 10,8 % iz tretjih držav. Sledili so Malta (28,1 %), Ciper (24,0 %) in Avstrija (19,6 %). Po drugi strani pa je na Poljskem, Slovaškem in v Romuniji prebivalo najmanj tujcev, v vsaki 1,2 %.
Med prebivalci Slovenije je bilo 90,4 % domačih in 9,6 % tujih državljanov, od tega 8,6 % iz tretjih držav in 1,0 % iz drugih članic EU.
3,8 milijona turistov iz EU – Slovenijo si je lani ogledalo 6,6 milijona turistov. 5,1 milijona jih je bilo iz tujine, od tega skoraj tri četrtine – 74 % ali 3,8 milijona – iz preostalih članic EU. Med slednjimi jih je bilo največ iz Nemčije (19 %), sledili so prebivalci Italije (14 %) in Avstrije (11 %).
Tuji turisti iz EU so ustvarili 9,3 milijona prenočitev, kar je pomenilo več kot polovico (55 %) vseh lanskih prenočitev (skoraj 17 milijonov) oziroma 76 % vseh prenočitev tujih turistov.
Polovica izvoza Slovenije v članice EU – EU je pomemben trg tudi pri blagovni menjavi s tujino. Po podatkih Eurostata je izvoz iz članic EU leta 2023 obsegal 14,8 % celotne vrednosti svetovnega izvoza, kar je pomenilo drugo mesto, za Kitajsko z 18,1 %. Tudi uvoz v članice EU je zajemal drugi najvišji delež, 14,1 %; še višji delež celotne uvozne vrednosti so imele ZDA s 16,3 %.
Slovenija je leta 2024 po začasnih podatkih v preostale članice EU izvozila za 31,0 milijarde EUR blaga oz. polovico vrednosti svojega izvoza ter iz njih uvozila za 32,3 milijarde EUR oz. 47 % celotne uvozne vrednosti. Njena najpomembnejša trgovinska partnerica je bila pri obeh vrstah blagovne menjave Nemčija.
Delež energije iz obnovljivih virov se povečuje – EU si prizadeva postati podnebno nevtralna. Zavezala se je k občutnemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov ter prehodu v bolj zeleno in trajnostno gospodarstvo. Leta 2023 je dosegla 24,6-odstotni delež bruto končne rabe energije iz obnovljivih virov energije, kar je skoraj trikrat toliko kot leta 2004 (9,6 %). V Sloveniji je takratni delež znašal 18,4 % in se je do leta 2023 povečal na 25,1 %. Med članicami EU je bila predlani vodilna Švedska, saj je iz obnovljivih virov izhajalo dve tretjini (66,4 %) njene rabe energije, sledila ji je Finska (50,8 %). Najmanjša deleža energije iz obnovljivih virov sta imela Luksemburg (14,4 %) in Belgija (14,7 %).
Polovica dijakov v EU se uči najmanj dveh tujih jezikov – EU ima bogato jezikovno raznolikost s 24 uradnimi in delovnimi jeziki vseh držav članic. V šolah se otroke že zgodaj spodbuja k učenju novih jezikov. Med vsemi dijaki srednjih šol v EU se jih je 49 % leta 2022 učilo najmanj dveh tujih jezikov, enako je veljalo za Slovenijo. Najvišja deleža sta bila v Romuniji (98 %) in na Finskem (90 %), najmanjša pa na Portugalskem (7 %) in v Španiji (19 %)./LN/Vir za objavo SURS/