Slovenija, 10. maj 2025 – Na današnji dan, 10. maja 1876 se je na Vrhniki rodil Ivan Cankar slovenski pisatelj, dramatik in pesnik ter tudi politik. Letos 10. maja 2025, bi Ivan Cankar praznoval 149. rojstni dan.
Ob avtocesti pri Vrhniki so postavili neko reklamno tablo z njegovo fotografijo, tako, da tujci, ki se vozijo tod mimo, sto kilometrov na uro, ali več, mislijo, da možakar promovira neko svojo dejavnost.
Res je, da bodo v poklon Ivanu Cankarju v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki nosi njegovo ime, pripravili niz brezplačnih prireditev.
Kot so sporočili, si bodo obiskovalci ob 17. uri lahko v Gallusovi dvorani ogledali veličastne orgle, nekaj desettonsko kraljico glasbil (največje orgle na slovenskem p. p.). Ob 18. uri se bodo obiskovalci lahko podali na vodeni sprehod ob zvočni zgodbi Globoka hiša po vnaprej določeni poti, ki povezuje notranjost stavbe Cankarjevega doma z njeno umeščenostjo v neposredno okolico. Ob 20. uri pa se boste lahko v Dvorani Alme Karlin udeležili Literarnega večera ob Cankarjevem rojstnem dnevu, ki bo raziskoval položaj umetnosti ob normalizaciji zla in se opiral na Cankarjevo zbirko črtic Podobe iz sanj.
No, zagotovo pa večina obiskovalcev ljubljanskega Cankarjevega doma ne ve, da je v tem največjem hramu za prireditve kulture, ki nosi Cankarjevo ime, tam postavljena posebna vitrina s posmrtno masko VELIKEGA Slovenca. To je ljubljanskemu Cankarjevemu domu pridobila, ne sedanja, ampak “prejšnja” uredniška ekipa časnika Nedeljskega Dnevnika, ki pa so jo takratni “upravitelji” največje slovenske kulturne ustanove, ki nosi Cankarjevo ime “skrili” za vhodna vrata pritličja, kot da bi se sramovali VELIKEGA Slovenca.
Dokaz, da je tako, kot zapisano, obstajajo arhivski dokazi objav v Nedeljskem Dnevniku. V primeru, če pa so arhivski izvod objave novi tajkunski lastniki Nedeljskega Dnevnika “zapravili” pa je ta zagotovo na voljo v arhivu NUK-u. Ta dodatek je dodan zato, ker je pri pridobitvi posmrtne maske Ivana Cankarja tvorno sodeloval tudi pisec tega besedila, a je glavno nalogo, pridobitve Cankarjev posmrtne maske opravil slovenski novinar, reporter, urednik Tone Fornezzi – Tof, seveda vse pod okriljem uredništva Nedeljske Dnevnika.
Velja omeniti še podatek, da je bil Ivan Cankar tudi politično aktiven saj je leta 1907 kandidiral na listi socialnodemokratske stranke za državnega poslanca, vendar ni bil izvoljen. Kljub volilnemu neuspehu se je Cankar politično udejstvoval še naprej, in sicer v obliki razprav in predavanj (med katerimi je številna opravil v “slovenskem” Trstu). No, leta 1913 je imel v Ljubljani najbolj znano predavanje z naslovom Slovenci in Jugoslovani, v katerem se je zavzel za združitev vseh Južnih Slovanov v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju, ki se spet izpostavlja. Bolje rečeno, se slovenski jezik vse manj ceni.
Cankar se je po vseh svojih težavah (zdravstvenih, materialnih in izločevalnih) naselil na Rožniku, kjer stoji Cankarjev doprsni kip. Zanimivo pa je, da je ob njem smetnjak, ki je že leta in leta »dopolnilo« predstavitve velikega Slovenca.
In še to! Ivan Cankar je po daljši bolezni (nekateri viri pravijo, da je bil razlog njegove prezgodnje smrti tudi neki »nerodni« padec po stopnicah v hiši na Rožniku, kjer je prebival, kot siromak) umrl (11 decembra 1918) v deželni bolnici v Ljubljani. Pokopali so ga na ljubljanskih Žalah v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič./objavo pripravil: J. Temlin/Foto arhiv LJNovice/