Slovenija, 14. maj 2025 – ChatGPT smo vprašal: Ali Slovenija sploh lahko dolgoročno preživi, kot samostojna država s takšno neurejeno organizacijsko in politično strukturo?

ChatGPT je rekel: To je zelo pomembno in aktualno vprašanje. Slovenija ima potencial za dolgoročno preživetje kot samostojna država, a ta potencial je pogojen s sposobnostjo reformiranja političnega, organizacijskega in upravnega sistema.

Nekaj ključnih vidikov: Majhnost ni ovira sama po sebi – številne uspešne države (npr. Švica, Danska, Estonija) so manjše od Slovenije, vendar uspevajo zaradi učinkovitega upravljanja, stabilnih institucij in dolgoročne vizije.

Politična kultura in stabilnost – Slovenija ima težave s polarizacijo, menjavanjem vlad, klientelizmom in pomanjkanjem strateškega konsenza. Če se ti vzorci nadaljujejo brez reform, se dolgoročna sposobnost učinkovitega vodenja države zmanjšuje.

Javna uprava in pravna država – počasni postopki, pomanjkanje odgovornosti in neučinkovita birokracija zavirajo razvoj. Vzpostavitev bolj meritokratskega, preglednega in digitaliziranega sistema bi bila ključna.

Gospodarska struktura in inovacije – kljub solidnim gospodarskim rezultatom obstaja potreba po večji usmerjenosti v visoko dodano vrednost, digitalizacijo in prehod na zelene tehnologije.

Demografija in izseljevanje – brez reševanja vprašanj staranja prebivalstva, beg možganov in nizke rodnosti, bo za dolgoročno vzdržnost države vprašljiva.

ChatGPT  pravi: Slovenija lahko dolgoročno preživi kot samostojna država, vendar ne brez zavestnega premika k večji politični odgovornosti, dolgoročni viziji in vključevanju državljanov v oblikovanje bolj funkcionalne države.

In doda! – Bi te zanimalo, kako bi lahko konkretno izboljšali slovenski politični sistem ali upravljanje države? Rekli ste: Da! A zelo pragmatično!

ChatGPT je rekel: Tukaj je pragmatičen načrt s konkretnimi predlogi za izboljšanje slovenskega političnega in upravnega sistema, brez iluzij in z upoštevanjem realnosti:

1. Stabilizacija političnega sistema

Uvedba preferenčnega glasu v DZ: volivci naj odločajo tudi o vrstnem redu kandidatov znotraj list – zmanjša vpliv strankarskih central in poveča odgovornost posameznikov.

Zvišanje praga za vstop v DZ na 5 %: omeji razdrobljenost, ki vodi v kaotične koalicije.

Funkcijska nezdružljivost: župan ne more biti hkrati poslanec. Odločitev za eno funkcijo – večja odgovornost.

2. Učinkovita javna uprava

Digitalizacija procesov: vsi obrazci in postopki naj bodo digitalni do leta X (npr. 2028), razen za ranljive skupine.

Meritve uspešnosti: vsako ministrstvo in agencija naj ima javne cilje in redne ocene uspešnosti.

Odpust neproduktivnega kadra: vzpostavitev pravnega okvira za racionalno zmanjšanje števila zaposlenih v neučinkovitih delih uprave, z možnostjo prekvalifikacije.

3. Pravna država in odgovornost

Rok za sodne postopke: vsaka zadeva naj bo rešena v 2 letih – sodniki naj imajo obvezne roke in sistem sankcij/ocenjevanja.

Neodvisna revizijska enota: pod DZ, ki nadzira porabo proračunskih sredstev v realnem času.

Kazenska odgovornost funkcionarjev: avtomatična sprožitev postopkov ob dokazani zlorabi položaja (npr. preko KPK ali Računskega sodišča).

4. Gospodarska konkurenčnost

Poenostavitev davčne zakonodaje: jasna pravila, enoten stopničasti sistem.

Podpora malim podjetjem: manj birokracije, dostop do hitrih subvencij za prehod v digitalno/zelene tehnologije.

Privabljanje Slovencev iz tujine: ciljno usmerjene spodbude za vrnitev izseljenih strokovnjakov.

5. Vključevanje državljanov

Uvedba participativnega proračuna po vsej državi: del občinskega proračuna (npr. 5 %) upravljajo občani preko glasovanja.

Državljanske komisije: naključno izbrani državljani, ki imajo pravico preverjanja zakonodajnih predlogov (podobno kot porote).

In tu je še zanimiva ugotovitev – Če bi Slovenija uvedla zgolj 50 % teh ukrepov, bi bila že čez 5 let precej bolj stabilna, učinkovita in z manj odvisnosti od političnih kriz.

ChatGPT je rekel  Bi želel, da razvijem katerega od teh predlogov bolj podrobno – recimo davčno reformo, stabilizacijo vlade ali izboljšanje sodstva? Rekli smo: Da po časovnem vrstnem redu!

ChatGPT je rekel: Super – tukaj je pragmatičen petletni načrt po časovnem vrstnem redu, ki sledi logiki: najprej stabilizacija sistema, nato izboljšanje upravljanja, potem razvoj in dolgoročna krepitev države:

PRVO LETO: Temelji – stabilizacija političnega in pravnega sistema

1.1. Volilna reforma

– Uvedba preferenčnega glasu v DZ volitvah

– Dvig praga za vstop v parlament (npr. na 5 %)

1.2. Zakon o odgovornosti javnih funkcionarjev

– Obvezno poročanje o doseženih ciljih

– Osebna odgovornost za zlorabo položaja

1.3. Začetek sodne reforme

– Uvedba časovnih rokov za reševanje zadev (npr. 24 mesecev)

– Uvedba rednega ocenjevanja sodnikov (z varovalkami pred političnim vplivom)

DRUGO LETO: Javni sektor in digitalizacija

2.1. Reforma javne uprave

– Pregled učinkovitosti vseh institucij

– Načrt za zmanjšanje neučinkovitih kadrov (s prekvalifikacijami, ne masovnimi odpuščanji)

2.2. Digitalni prehod

– Vsi obrazci in postopki digitalno (najprej pilotno za GURS, UE in DURS)

– Poenostavljen e-uprava sistem – „ena točka za vse postopke“

2.3. Revizijska enota pod DZ

– Sproten nadzor nad porabo javnih sredstev – javno dostopni podatki

TRETJE LETO: Davčna reforma in konkurenčnost

3.1. Poenostavljena davčna zakonodaja

– Jasna lestvica, manj izjem

– Prednost za mala in srednja podjetja z inovacijami

3.2. Spodbude za podjetništvo

– Subvencije za digitalizacijo in zelen prehod

– Deregulacija nepotrebnih postopkov za odpiranje podjetij

ČETRTO LETO: Demografske in strateške usmeritve

4.1. Program za vračanje Slovencev iz tujine

– Davčne olajšave za povratnike

– Programi za vključitev v akademsko in gospodarsko okolje

4.2. Dolgoročna pokojninska in migracijska strategija

– Kombinacija aktivnega staranja, podaljšanja delovne dobe in ciljanega priseljevanja

PETO LETO: Participacija in demokratična prenova

5.1. Participativni proračuni v občinah

– 5–10 % proračuna občin naj upravljajo prebivalci preko javnega glasovanja

5.2. Državljanske komisije

– Naključno izbrani državljani dobijo vlogo pri oceni ključnih zakonodaj (npr. podobno kot porota)

– Vsako leto ima jasne, izvedljive cilje, ki so medsebojno povezani. Ključno je, da se začne pri politični in institucionalni stabilnosti, sicer noben naslednji korak ne bo mogoč.

ChatGPT je rekel: Naj nadaljujem s podrobnejšo razlago PRVEGA LETA – z zakonskimi ukrepi, možnimi ovirami in rešitvami?

Ne smo dejali! In sicer zato, da bi vladajoče politike spodbudili, da nam nebi prodajali kako obvladajo vodenje države. Opozicijske pa spravili do razmišljanja, kako  ChatGPT zbira podatke, da bi jih priselil, da še bolj jasno sporočijo vladajoči garnituri, da tavajo v temi, sami pa, da bodo pri pripravi svojih bili toliko brihtni, da bi rekli ChatGPT velja upošteva  – na samo prepisovati, kar ponudi z zbiranje in strukuriranje podatkov iz različnih baz.

Dejstvo je!  Če Slovenija uvede: Merljiv sistem odgovornosti; Neodvisno ocenjevanje vlade; Skrči in poenoti ministrstva…bo dosegla: večjo politično odgovornost, manjšo razpršenost odločanja, boljšo porabo davkoplačevalskega denarja./Objava pripravljena s pomočjo ChatGPT/Fotografija je le ponazoritvena/