Slovenija, 20. maj 2025 – Statistični urad je pripravil pregled tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo (brez investicij) v letu 2023, ki so znašali 5,95 milijarde EUR. Kot kažejo podatki je bilo največ sredstev porabljenih za kurativno zdravljenje ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Izdatki sektorja država pa so se na letni ravni zato povečali za 8,0 %.
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo višji za 9 %
V primerjavi z letom prej (leta 2022) so se tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (tj. izdatki brez investicij), ki predstavljajo izdatke za končno potrošnjo zdravstvenih storitev in blaga rezidentov, zvišali za 8,6 %, na 5,95 milijarde EUR. V deležu BDP (9,3 %) so bili za 0,3 odstotne točke nižji kot v letu 2022. Izdatki za zdravstveno varstvo so bili torej, kljub njihovi nominalni rasti, v deležu BDP nekoliko nižji kot leto prej, saj je bila nominalna rast BDP višja od nominalne rasti izdatkov za zdravstveno varstvo.
Storitvam, opravljenim v bolnišnicah, namenjenih 38 % vseh tekočih izdatkov za zdravstvo
Izdatki za storitve, opravljene v bolnišnicah, so znašali 38,3 % od skupnih tekočih izdatkov za zdravstvo, izdatki za storitve, opravljene v zunajbolnišničnih ambulantah, so obsegali 23,9 %, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago (lekarne in drugi ponudniki medicinskega blaga) pa 21,6 %. Storitvam v ustanovah za zdravstveno nego in domovom (dolgotrajna oskrba) je bilo namenjenih 6,1 % izdatkov za zdravstvo.
Skoraj dve tretjini sredstev iz skladov socialne varnosti
Razmerje med javnimi in zasebnimi viri pri financiranju zdravstvenega varstva se med leti ne spreminja bistveno: delež javnih virov je znašal 73,6 %, delež zasebnih virov pa 26,4 %. Sredstva iz obeh virov so se v primerjavi z 2022 zvišala – tista iz zasebnih virov za 10,2 %, sredstva iz javnih virov pa za 8,0 %.
Osnovni nosilec financiranja zdravstvenega varstva so skladi socialne varnosti. Ti so tudi v opazovanem letu prispevali nekoliko manj kot dve tretjini tekočih izdatkov za zdravstvo.
Pri zasebnih izdatkih prevladovala prostovoljna zdravstvena zavarovanja
V strukturi zasebnih izdatkov so imela prostovoljna zdravstvena zavarovanja največji, 50,2-odstotni delež, sledili so neposredni izdatki gospodinjstev s 46,9 %. Izdatki podjetij (za storitve sistematskih pregledov zaposlenih) so predstavljali 2,6 % ter izdatki neprofitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, 0,3 %.
Izdatki gospodinjstev za zdravstvene storitve in blago so obsegali 737 milijonov EUR ali za 8,2 % več kot leto prej. Neposredno iz žepa (doplačila oz. samoplačništvo) so gospodinjstva največ denarja porabila za zdravila in drugo medicinsko blago (58,7 %), sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (36,3 %), pri čemer so zobozdravstvene storitve predstavljale 10,8 % vseh tovrstnih sredstev v obliki doplačil.
Največji del porabljen za storitve kurativnega zdravljenja, zdravila in dolgotrajno oskrbo
Več kot tri četrtine tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo (76,7 %) je bilo porabljenih za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Po deležu so sledili izdatki za storitve dolgotrajne oskrbe – zdravstveni del (11,9 %).
Izdatki za storitve kurativnega zdravljenja so bili za 9,0 % višji kot v 2022, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago pa za 13,2 %. Povečali so se tudi izdatki za storitve dolgotrajne oskrbe (zdravstveni del), in sicer za 11,2 %, medtem ko so se izdatki za preventivo znižali.
Izdatki za dolgotrajno oskrbo višji
Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so znašali 710 milijonov EUR oz. za 11,2 % več kot v 2022, izdatki za socialni del pa 244 milijonov EUR oz. za 13,4 % več. Skupna nominalna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bila 11,7-odstotna. V deležu BDP je to pomenilo 1,5 %.
Izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu (zdravstveni del) namenjenih več sredstev
Največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe je bil namenjen za izvajanje dolgotrajne oskrbe v institucijah; znašal je 53,3 %. 46,2 % teh izdatkov je bilo porabljenih za zagotavljanje take oskrbe na domu; to so upravičenci lahko prejemali v obliki storitve ali oskrbe (patronažna služba, oskrbovalec družinskega člana) ali v obliki denarnega prejemka. Nekoliko manj kot pol odstotka je bilo namenjeno za izvajanje take oskrbe v okviru storitev dnevnega varstva.
V primerjavi z 2022 so se izdatki, namenjeni izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu (zdravstveni del), zvišali za 12,4 %, izdatki, namenjeni izvajanju tovrstne oskrbe v institucijah, pa za 10,0 %.
Kaj kažejo prve ocene za leto 2024?
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (brez investicij) so po prvih ocenah lani (leta 2024) znašali 6,6 milijarde EUR. Glavni viri financiranja zdravstvenega varstva so bili skladi socialne varnosti (79,8 % vseh virov financiranja) in izdatki gospodinjstev iz žepa (11,7 %).
Sledila so sredstva centralne in lokalne države s 7,2 % ter sredstva zavarovalnic, podjetij (družb) in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, z 1,3-odstotnim deležem.
V letu 2024 so se zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zmanjšala sredstva iz prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Ta od lani tako vključujejo samo preostala prostovoljna dodatna zdravstvena zavarovanja (npr. nadstandardna, hitrejši dostop do storitev). Obvezni zdravstveni prispevek, ki je nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je del skladov socialne varnosti. To pomeni, da je bil del prej zasebnega vira financiranja nadomeščen z javnim virom./LN/Vir za objavo SURS/
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo po namenih in virih financiranja, Slovenija
| 2022 | 2023 | |||||
| skupaj | sektor država | zasebni sektor | skupaj | sektor država | zasebni sektor | |
| 1.000 EUR | ||||||
| Nameni zdravstvenega varstva – skupaj1) | 5.478.515 | 4.052.347 | 1.426.168 | 5.947.519 | 4.376.136 | 1.571.382 |
| storitve kurativnega zdravljenja | 2.991.304 | 2.431.323 | 559.981 | 3.260.275 | 2.648.743 | 611.532 |
| storitve rehabilitacije | 102.499 | 52.426 | 50.073 | 109.371 | 53.253 | 56.118 |
| storitve dolgotrajne oskrbe (zdravstveni del) | 638.949 | 611.015 | 27.933 | 710.272 | 679.205 | 31.067 |
| pomožne zdravstvene storitve | 192.156 | 120.879 | 71.277 | 216.143 | 135.961 | 80.182 |
| zdravila in drugo medicinsko blago | 1.147.474 | 550.110 | 597.364 | 1.299.338 | 622.044 | 677.294 |
| preventiva | 258.894 | 210.063 | 48.831 | 193.393 | 151.985 | 41.408 |
| upravljanje zdr. varstva in zavarovanja | 147.239 | 76.531 | 70.708 | 158.727 | 84.946 | 73.781 |
| Z zdravstvenim varstvom povezane storitve | ||||||
| storitve dolgotrajne oskrbe (socialni del) | 215.465 | 61.233 | 154.232 | 244.406 | 72.066 | 172.340 |
1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. Brez izdatkov za storitve dolgotrajne oskrbe (socialni del) v kategoriji Skupaj.
Prve ocene tekočih izdatkov (brez investicij) za zdravstveno varstvo po virih financiranja, Slovenija, 2024
| mio EUR | % | % BDP1) | |
| Vir financiranja – skupaj2) | 6.614 | 100,0 | 9,9 |
| centralna in lokalna država | 476 | 7,2 | 0,7 |
| skladi socialne varnosti | 5.277 | 79,8 | 7,9 |
| gospodinjstva | 777 | 11,7 | 1,2 |
| zavarovalnice, družbe in nepridobitne institucije | 85 | 1,3 | 0,1 |
1) Izdatki za zdravstveno varstvo v deležu BDP so izračunani na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov BDP (objava z dne 14. februarja 2025; https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13452).
2) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.