Slovenija, 25. maj 2025 – Teden slovenskih gozdov, obeležujemo ga med 24. in 31. majem, je vsakoletna pobuda, v sklopu katere se po Sloveniji že tradicionalno zvrsti več zanimivih prireditev za promocijo gozdov in gozdarske dejavnosti.
Kot ugotavlja statistika k vrednosti gozdarstva, ustvarjeni leta 2023, so gozdarski proizvodi prispevali 89 %, gozdarske storitve pa 11 %. V dejavnosti je delalo 6.247 oseb, pri čemer je velik delež predstavljala neplačana delovna sila (5.058 oseb ali 81 %).
In še to pred predstavitvijo podatkov – Čeprav se beseda gozd pogosto uporablja, ni univerzalno priznane natančne definicije. Vsaka država ali organizacija ima lahko svojo definicijo, kaj pomeni gozd, kar vodi do obstoja več kot 800 različnih definicij. Gozd običajno opredeljen s prisotnostjo dreves, lahko po mnogih definicijah območje brez dreves, še vedno velja za gozd, ker so tam drevesa rasla v preteklosti, ali pa se pričakuje, da bodo drevesa tam rasla v prihodnosti. Poleg tega je lahko zakonsko določeno, da je določeno območje gozd, ne glede na to, kakšna vegetacija tam raste.
Gozd – prepoznavni prostorski element Slovenije – Gozdovi so najprepoznavnejši prostorski element Slovenije. Leta 2023 so pokrivali 58 % njenega ozemlja, ta delež je ostal na približno enaki ravni kot v predhodnih letih. Lesna zaloga v slovenskih gozdovih je v opazovanem letu obsegala 357 milijonov m3 oziroma 304 m3 na hektar, posek lesa pa je znašal 4,3 milijona m3 ali približno enako kot leta 2020; 72 % lesa je bilo posekanega v zasebnih gozdovih, preostalih 28 % pa v državnih in občinskih gozdovih.
Največji delež sečnje namenjen negi in sanitarnemu poseku – Z ustrezno sečnjo gozdov se ohranjata zdravstveno stanje in stabilnost gozdnih sestojev. Predlani je bil največji delež sečnje namenjen za nego gozdov (54 %) in sanitarni posek (42 %), preostali delež poseka (4 %) pa za krčitve, gradnjo gozdne infrastrukture, obnovo gozdov ali druge namene, vključno z nedovoljeno sečnjo.
Vremenske ujme vplivajo na zaposlenost v gozdarstvu – V slovenskih gozdovih je predlani delalo 6.247 oseb, kar je bilo za 16 % manj kot v letu 2014, ki ga je zaznamovalo odpravljanje posledic žledoloma (tedaj skupno 7.445 zaposlenih). Po omenjenem letu je število zaposlenih v gozdarski dejavnosti postopoma nekoliko upadalo, čeprav je v naslednjih letih sledilo še nekaj manjših vremenskih ujm.
Gozdarska proizvodnja – Gozdarska proizvodnja je bila leta 2023 ocenjena na 817 milijonov EUR. K skupni vrednosti gozdarstva so gozdarski proizvodi prispevali 89 %, gozdarske storitve pa 11 %. V strukturi vrednosti gozdarskih proizvodov je stoječi les obsegal 52 %, hlodi za žago in furnir 28 %, les za kurjavo 14 % ter les za celulozo in plošče 6 %.
Zunanja trgovina z gozdnimi lesnimi sortimenti – Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je leta 2023 dosegla 4,5 milijona m3. V tem letu je bilo uvoženih 630.000 m3 gozdnih lesnih sortimentov, pri čemer so 76 % te količine predstavljali hlodi za žago in furnir (okoli 478.000 m3), 24 % pa les za kurjavo (približno 152.000 m3). Izvoženih je bilo 1,4 milijona m3 sortimentov, od tega 1,2 milijona m3 hlodov za žago in furnir (85 %) ter 200.000 m3 lesa za kurjavo (15 %).
In treba je vedeti še to! – Gozdovi predstavljajo 75 % bruto primarne produkcije zemeljske biosfere in vsebujejo 80 % rastlinske biomase. Gozdne ekosisteme najdemo v vseh pokrajinah, ki omogočajo rast dreves, do nadmorske višine gozdne meje. Izjema so področja kjer je prevelika frekvenca pojavljanja naravnih požarov in drugih motenj, ali kjer je okolje spremenila človekova dejavnost. In ta je, vedno lahko problem, če ni pravih in ozaveščenih nosilcev gospodarjenja z gozdovi./LN/Vir za objavo tudi SURS/