Dunaj, 26. maj 2025 – Dunajski Literarni muzej Avstrijske nacionalne knjižnice – nahaja se v samem redišču mesta na Josefsplatz 1- je od leta 2015 edinstven prostor za druženje z literaturo. Ponuja izjemo ponudbo razstav, predstavlja številne avtorje – tudi SLOVENCA Ivana Cankarja – , ob tem pa ponuja številne dogodke, delavnice in vodene oglede za skoraj vse starostne skupine. Z enim stavkom – dokazuje, kako raznolika je literatura.

Ob svoji 10. obletnici je Literarni muzej izdal razglednice s citati znanih avtorjev. In ne samo to! V času od 26. maja do 4. junija vsak dan od 10. do 18. ure, ob četrtkih tudi do 21. ure, lahko vstopite v muzej – seveda če boste v tem času na Dunaju –  brezplačno.

Kaj je literatura?  – Vsekakor ne samo tiskana knjiga. Celo literatura brez govorjenih ali pisanih besed je možna. Na začetku stalne razstave bo predstavljen prevod znane Kafkove zgodbe “Preobrazba” v znakovni jezik. In tik ob njem lahko vidite par strganih hlač. Pripadala je Thomasu Bernhardu in pripoveduje zgodbo o tem, kako lahko hlače postanejo material za igro. Stripi so prav tako del literature, prav tako grafični romani. Nenehno znova odkrivamo, kaj je lahko literatura. Gre za dramaturgijo, ki je bila preizkušena že tisočletja v Netflixovih serijah. Lahko je sestavljena iz ene same besede, včasih le iz nekaj glasov ali pa iz tisočstranskega romana.

• Veliki avstrijski jezikoslovni umetnik Ernst Jandl (1. avgusta 1925 in Wien – 9. junija 2000), ki je postal znan predvsem po svoji eksperimentalni poeziji. In tudi po pesmi, ki dobro odgovarja na začetno vprašanje, in sicer z njegovo pesmijo – o ssso (in to je bilo vse).

Ali je mogoče razstaviti literaturo? – To nas veliko sprašujejo. In to vprašanje smo si zastavili, ko smo načrtovali Literarni muzej. Odgovor je seveda, da! Naša razstava ni knjiga, niti enciklopedija, niti zgodovina literature, niti gledališka produkcija, niti performans, niti predavanje – ampak ima vsega po malem, hkrati pa je nekaj povsem edinstvenega in novega. Lokacija je v našo prednost.

Arhiv kot oder, kot razstavni prostor – Prvega vtisa v muzeju ne posreduje predmet, temveč vzdušje arhiva, ki bi lahko bil tudi nenavaden gledališki prostor. Prostorski vtis je posledica labirintnih hodnikov z lesenimi policami, ki segajo do stropa in nenehno odpirajo nove razglede. Prostori za sprostitev, filmska soba, ležišča in niše naredijo ta prostor edinstven. Literarni muzej je bil vključen v zaščiteno arhitekturo arhivske stavbe, odprte v revolucionarnem letu 1848. Zgodovinska notranja zasnova se sreča s sodobnim muzejem.

Literatura prečka meje, ne glede na to, kje ali kako je nastala. Lahko potujete po Patagoniji in berete zgodbo iz Koroške ali obratno. Avstrijski avtorji niso nogometna reprezentanca. Odgovor je: vsaka literatura je hkrati svetovna in regionalna literatura. Vendar pa se ne pojavi neodvisno od zgodovinskega, jezikovnega in kulturnega razvoja.

In vrnimo se v Literarni muzej Avstrijske nacionalne knjižnice – Na dveh nadstropjih se med sprehodom skozi vrste polic razkriva vsa raznolikost in polifonija avstrijske književnosti od razsvetljenstva do danes. V prepletu zgodovinskih in tematskih poglavij je na zgleden način obravnavano, kaj jih odlikuje: tesna povezanost z glasbo, vizualnimi umetnostmi, vsemi oblikami gledališke umetnosti, vključno s performansom; pogosta uporaba groteske, satire in polemik; pa tudi vztrajanje pri daljnosežni veliki pripovedi. Pomemben vidik se nanaša na odnos med metropolo Dunaj in provincami na obrobju Habsburškega cesarstva ter sosednjo Nemčijo.

In še zanimiv zaključek ob posredovanem nam povabila v Literarni muzej Avstrijske nacionalne knjižnice v katerem je zapisano tudi to: »Kaj je literatura? Kaj lahko stori? Zakaj jih potrebujemo? Ne, ne sprašujemo se, ali jih potrebujemo. O tem smo prepričani. Samozavestna, igriva in previdna uporaba jezika je osnova našega sobivanja. Niti več niti manj.«

• In še to, kar bi morali vedeti tudi “oni”, ki “bivajo” na Maistrovi ulici 10 v Ljubljani, no pa tudi ti, ki na Kolingasse 12 na Dunaju zastopajo Slovenijo, in sicer:

Da tu predstavljajo Ivana Cankarja – tudi zvočnim – V SLOVENŠČINI – zapisom iz njegove knjige Hiša Marije Pomočnice – ki je študiral na Dunaju in velja za utemeljitelja sodobne slovenske književnosti. Tudi revija Mladost, ki so jo leta 1898 na Dunaju ustanovili študentje, njegov del delovanja, omenjamo kot začetek modernizma.

Ob tem velja dodati še to, da so na Dunaju nastala številna besedila v drugih jezikih, med njimi tudi pomemben manifest České moderne (1895). Avtorji, kot je Ivan Cankar, so mesto in njegove prebivalce prikazali na primer v Hiši Marije Pomočnice (1904, nemško Das Haus zu Mariahilf). Še danes na Dunaju živijo in ustvarjajo številni dvojezični in večjezični avtorji: od Julye Rabinowich in Semierja Insayifa do Radka Knappa in Vladimirja Vertliba ter Seher Çakır in Dimitréja Dineva. 

Da! Drži! V Literarni muzej Avstrijske nacionalne knjižnice je vredno vstopiti. No, pa tudi Avstrijsko nacionalno knjižnico, kjer je tudi veliko naše zgodovine, le včasih – zelo pogosto – pozabljamo, da je tam./Objavo pripravila Alenka T. Seme in Janez Temlin, avtor vseh fotografij

In tu je foto-reportaža, ki smo jo posneli danes, 26. maja 2025, v dunajskem Literarnem muzeju, kjer ima svoje mesto tudi Ivan Cankar….