Slovenija, 28. maj 2025 – Kot kaže statistična analiza se je v Sloveniji na terciarni ravni v tekočem študijskem letu izobražuje približno 1.700 študentov več kot v prejšnjem. Največ, okoli petina, jih je vpisanih v programe s področja poslovnih in upravnih ved, prava. Povečuje se tudi delež tujih študentov – predvsem iz področja nekdanje razpadle države.
V terciarnem izobraževanju približno 82.400 študentov
V študijskem letu 2024/25 je v terciarno izobraževanje v Sloveniji vpisanih 82.388 študentov ali za 2,2 % več kot v prejšnjem. V visokošolsko izobraževanje je bilo vpisanih za 2,1 % več študentov (72.542), v višje strokovno izobraževanje pa za 2,6 % več (9.846).
54,4 % visokošolskih študentov se je vpisalo v študijske programe 1. stopnje (22.641 v univerzitetne, 22.215 v strokovne), 28,9 % v magistrske programe (18.399 po končani 1. stopnji, 5.397 v enovite), 4,7 % pa v doktorske programe.
Študentov v tekočem študijskem letu več kot v prejšnjem, a za okoli 3 tisoč manj kot pred 10 leti
V splošnem število študentov upada. Pred dvajsetimi leti je bilo namreč vpisanih približno 29.800 študentov več kot v tem študijskem letu, pred desetimi leti pa nekaj več kot 3.200 študentov več kot v tekočem študijskem letu.
Podrobnejši pregled zadnjih 20 let kaže, da je število vpisanih študentov v prvih štirih študijskih letih tega obdobja (2003/04–2006/07) še raslo, nato pa je z izjemo 2009/10 upadalo. V zadnjem obdobju se je trend delno znova obrnil – v 2019/20, 2020/21, 2023/24 ter tudi tem študijskem letu se je namreč vpisalo več študentov kot leto prej. Podobno kot v prejšnjih študijskih letih so med študenti terciarnega izobraževanja po deležu prevladovale ženske (57,6 %) in redni študenti.
Rednih študentov je v tekočem študijskem letu skoraj tri četrtine (74,1 %), izrednih študentov pa 25,9 %, podobno kot v prejšnjem študijskem letu. Delež rednih študentov je bil v zadnjih dvajsetih letih največji v študijskem letu 2014/15 (81,3 %), najmanjši pa v študijskem letu 2005/06 (63,3 %).
Največji delež študentov s področja poslovnih in upravnih ved, prava
V primerjavi s prejšnjim študijskim letom se je število vpisanih študentov najizraziteje zmanjšalo na področju izobraževalnih znanosti in izobraževanja učiteljev (7,1 %), najbolj povečalo pa na področju družbenih ved, novinarstva in informacijske znanosti (5,6 %).
Število vpisanih študentov se je povečalo še na področju poslovnih in upravnih ved, prava, na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter na področju naravoslovja, matematike in statistike. Na področjih umetnost in humanistika, transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, zdravstvo in socialna varnost, tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo ter kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo je število vpisanih študentov ostalo približno enako, na vseh preostalih področjih pa se je njihovo število zmanjšalo.
Tako kot v prejšnjem študijskem letu se je največji delež študentov vpisal v programe s področja poslovnih in upravnih ved, prava (20,8 %), sledila sta področje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (16,6 %) ter zdravstva in socialne varnosti (14,7 %). Najmanjši delež študentov je bil vpisan v programe s področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (2,6 %).
Okoli 14.200 novincev v visokošolskem izobraževanju
V terciarno izobraževanje je s prvim vpisom v 1. letnik dodiplomskega in enovitega magistrskega študija v študijskem letu 2024/25 vstopilo 14.219 študentov. Nekaj manj kot tri četrtine jih je v letu prvega vpisa dopolnilo 19 let, približno petina od 20 do 24 let, 7,3 % jih je bilo starih 25 let ali več, 2,1 % pa manj kot 19 let.
46 % se jih je vpisalo v visokošolski univerzitetni študij in enak delež v visokošolski strokovni študij, 8 % pa v enoviti magistrski študij. Tudi med novinci je bilo več žensk (56,3 %) in več rednih študentov (82,3 %).
Delež tujih študentov zrasel – predvsem na račun študentki in študentov iz držav nekdanje Jugoslavije (p.p)
Na študiju v Sloveniji vpisanih več tujih študentov kot leto prej. Njihov delež med vsemi študenti terciarnega izobraževanja je znašal 14,5 %, z vidika ravni izobraževanja pa je bil največji med študenti doktorskega izobraževanja (25,4 %).
Z vidika tujega državljanstva jih je bilo 11.918 ali za 12,8 % več kot leto prej, z vidika stalnega prebivališča v tujini jih je bilo 10.646 ali za 12,1 % več, z vidika pridobitve srednješolske izobrazbe v tujini pa 10.900 ali za 13,1 % več.
Tuji študenti so prihajali iz več kot 120 različnih držav, a le iz štirih je bilo na študiju v Sloveniji vpisanih (ne glede na merilo tuje države) po več kot 1.000 študentov – iz Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine./LN/Vir za objavo SURS/
Študenti terciarnega izobraževanja po vrsti izobraževanja, Slovenija, študijsko leto 2024/25
| Število študentov | Študentke med vsemi študenti (%) | Študenti, ki so študirali redno (%) | |
| Skupaj | 82.388 | 57,6 | 74,1 |
| Višje strokovno izobraževanje | 9.846 | 37,1 | 47,9 |
| Visokošolsko izobraževanje | 72.542 | 60,4 | 77,7 |
| visokošolsko strokovno izobraževanje (1. bolonjska stopnja) | 22.215 | 57,1 | 60,9 |
| visokošolsko univerzitetno izobraževanje (1. bolonjska stopnja) | 22.641 | 60,4 | 95,8 |
| magistrsko izobraževanje (2. bolonjska stopnja) – enovito | 5.397 | 73,7 | 97,9 |
| magistrsko izobraževanje (2. bolonjska stopnja) – po končani 1. bolonjski stopnji | 18.399 | 61,7 | 82,4 |
| doktorsko izobraževanje (3. bolonjska stopnja) | 3.890 | 54,7 | 17,7 |