Slovenija/Fala, 29. maj 2025 – Kraj Fala naselje v Občini Ruše je danes še najbolj znana po istoimenski hidroelektrarni, ki velja za najstarejšo elektrarno na slovenskem delu reke Drave (zgradili so jo v letih 1913 do 1918). Kar nekaj stoletij pred nastankom HE Fala pa so na desnem bregu reke Drave zgradili mogočno graščino.
Grad Fala leži na razgledni rečni terasi, ki jo z zahoda zapira Falska pečina, na severozahodu pa na obeh straneh reke Drave prepadne pečine iz prastarih kamnin. Slednje oblikujejo svojevrstna skalna vrata v srednjo Dravsko dolino, ki predstavljajo tako geološko kot klimatsko ločnico.
Tod je tekla deželna meja med Koroško in Krajino onstran gozda. Glavno pot na Koroško je bilo mogoče učinkovito nadzorovati s falskega gradu. Pobude, ki so prihajale z gradu, so pomembno vplivale na vsakdanjik okolice in za seboj pustile številne sledi. Danes je grad po zaslugi novega lastnika, ki ga je rešil pred propadom in vanj vnesel vsebine, ki obujajo slavne dneve falske gospoščine, opremljen v duhu 17. stoletja.
Zametek nekdanjega dvorca Fala je morda nastal kmalu po letu 1407, ko je Oton Der Pergauer razdejal stari Falski grad, vendar o tem ni arhivskih podatkov. Prvi zapisi starega gradu segajo do leta 1311. Gospoščina je bila v posesti benediktinskega samostana iz Št. Pavla na Koroškem. Ob vrednotenju premoženja leta 1542 je bil dvorec ocenjen na 200 funtov in je s tem neposredno tudi prvič izpričan. Stavbo in zaporo ob Dravi, t. i. Turški zid, je bilo mogoče ob nevarnosti zapreti zaradi nenehnih turških vpadov.
Da bi lahko odplačeval uporabljeni denar, je dal dvorec v najem Luki Szekelyju iz Viltuša za 6.000 fl. Opat Vincenc Lechner je zapisal gospoščino Fala svojemu bratu Niklasu in šele opatu Hieronimu (1616–1638) se je nato po dolgem procesu posrečilo, da jo je od družine Lechner spet dobil nazaj.
Na njej je potlej nastavil prefekta in uredil tu samostan. V njem so živeli redovni bratje, zaposleni na gospoščini, pa tudi profesorji in kleriki, ki so tu študirali. Dvorec je v urbarju iz leta 1638 takole opisan: »Ima tri lepe sobe, tri velike izbe, dvorano, dve kleti, obokano kuhinjo in kuhinjske shrambe, izbe za sližničad in potlej precej veliko kapelo sv. Miklavža.«
Na gradu Fala je danes 18 grajsko opremljenih soban, 13 prostorov, nekoč namenjenih služinčadi, grajska ječa, ledenica, grajska kapela, grajsko dvorišče ter prireditveni prostor s 400 sedišči na gospodarskem dvorišču s pivnico in viteško dvorano.
Na gradu se lahko pohvalijo s številnimi prireditvami, kot so poroke, gledališke predstave, mednarodna lepotna tekmovanja, poučno-ustvarjalne delavnice, srečanja lastnikov starodobnih vozil, literarni večeri, fotografske delavnice ter srečanja in druženja z ostalimi slovenskimi graščaki.
Ob obisku gradu Fala lahko postanete del grajske pravljice in doživite grajsko življenje. Okusite lahko pridih srednjeveškega in baročnega življenja ali meščanskega in plemiškega. Jeste, kot so jedli nekoč, in se preizkusite v srednjeveških igrah. Ob vsem tem lahko spoznate čarobnost Podravja in uživate v razkošju zelenih gozdov, ali pa ob vznožju strmih pečin in v objemu cvetočih travnikov, kjer kraljuje Falski grad, sklenete večno ljubezen./Za vas se je potepal: Primož Hieng /