Svet, 31. maj 2025 – Tokrat smo se zase in za vas skupaj z UI iskali podatke, katere države lahko v prihodnjih letih pričakujejo, zaradi vlaganja v znanost, največji napredek. In tudi o tem, kako ta vpliva na razvoj držav ter kako njihova znanost vliva na področje zdravstva. Ob tem smo želeli izvedeti tudi katera od vodilni držav ima pri tem največji vpliv, učinek in seveda rezultate. V primerjavi so bile: ZDA, Kitajska ali pa Nemčija s pomočjo ostalih članic Evropske skupnosti?
In tako pravi UI: V prihodnjih letih bodo največji znanstveni in tehnološki napredek verjetno dosegale omenjene države – ZDA, Kitajska in Nemčija (z dodatkom EU), pri čemer bo imela vsaka svoje prednosti, in sicer:
1. Kitajska
Zakaj:
- Ker v zadnjih desetletjih močno povečuje vlaganja v raziskave in razvoj (R&D) — leta 2023 je presegla EU po absolutnih izdatkih.
- Ker ima dolgoročne nacionalne strateške načrte (npr. “Made in China 2025”, “China Standards 2035”), ki usmerjajo znanost, tehnologijo in industrijo.
- Ker izjemno hitro napreduje v umetni inteligenci, kvantnem računalništvu, biotehnologiji in vesoljskih tehnologijah.
Omejitve: - Ima pa politične omejitve glede odprtosti in sodelovanja z zahodnim svetom, ki lahko zavirajo vrhunsko znanost.
2. ZDA
Zakaj:
- Ker imajo najmočnejši univerzitetni in raziskovalni sistem na svetu (Harvard, MIT, Stanford…).
- Ker ima izjemo močan zasebni sektor (npr. Google, Apple, SpaceX), ki igra ključno vlogo pri inovacijah.
- ZDA veliko vlagajo v vojaški sektor (npr. DARPA). DARPA – Agencíja za naprédne obrámbne analíze ZDA je agencija ameriškega Ministrstva za obrambo, ki je zadolžena za razvoj novih vojaških tehnologij. Ustanovljena je bila leta 1958 kot odziv na sovjetski Sputnik. Naloga agencije DARPA je ohraniti vojaško tehnološko prednost Združenih držav Amerike.
Omejitve: - Geopolitične napetosti in notranje politične delitve bi lahko negativno vplivale na kontinuiteto vlaganj.
3. Evropska unija (Nemčija + ostale članice)
Zakaj:
- EU močno podpira znanstveno sodelovanje (programi Horizon Europe, EIT). »Obzorje Evropa« je sedemletna znanstvenoraziskovalna pobuda Evropske unije , ki pomaga pri razvoju trajnostne in bivalne družbe v Evropi in se izteče leta 2027 .
- Zato, ker Nemčija še vedno vodi po vlaganjih v tehnologijo in zeleno preobrazbo.
- Ima dobro razvito raziskovalno infrastrukturo in visok standard znanstvene etike.
Omejitve: - Fragmentiranost in počasnejši politični procesi lahko zmanjšujejo konkurenčnost glede na ZDA/Kitajsko.
Sklep:
- Kitajska bo verjetno najhitreje rastla in dosegala največji napredek po obsegu.
- ZDA bodo ohranile vodilni položaj v prebojih in inovacijah, predvsem prek zasebnega sektorja.
- EU (z Nemčijo) bo igrala ključno vlogo na področjih trajnosti, etične znanosti in regulacije, vendar bo njen napredek počasnejši, a stabilen.
Ker je medicina področje, kjer vlaganja v znanost že zdaj spreminja svet, smo se z UI “pogovarjali” tudi o tej temi (naj dodamo, da Slovenije nismo omenjali, ker norosti, ki jih počenja vlada na tem področju UI ne bi dobro dojela, in bi prišli do ne prav normalnih odgovorov – ali drugače rečeno, te nedorečenosti še UI ne bi znala dojeti). Zato je tukaj le pregled, katera od pomembnih držav (ZDA, Kitajska, Nemčija z EU) ima največ potenciala v prihodnosti na področju medicine. In zbrani odgovori UI so takšni:
1. ZDA – je vodilna v biomedicinskih prebojih
Prednosti:
- Najboljše univerze in raziskovalne bolnišnice (Harvard Medical School, Mayo Clinic, NIH…).
- Zasebni kapital za biotehnološke startupe (npr. Moderna, CRISPR Therapeutics, OpenAI za medicinsko AI).
- Močna industrija mRNK cepiv, genskega zdravljenja, imunoterapije proti raku in digitalne diagnostike.
Pričakovan napredek:
- Personalizirana medicina (na osnovi genskih profilov)
- Uporaba umetne inteligence za diagnoze (npr. radiologija, patologija)
- Gensko urejanje (CRISPR 3.0)
2. Kitajska – Hitra rast in ambiciozni načrti
Prednosti:
- Ogromne genetske baze podatkov (npr. BGI genomics) in močni AI laboratoriji.
- Vlada masovno vlaga v trials, gene editing in farmacijo.
- Hitro razvija alternativne terapije (kombinacija TKM in zahodne medicine).
Pričakovan napredek:
- Cenovno dostopne biotehnološke terapije
- Masovna uporaba AI za medicinsko obravnavo
- Napredek v regenerativni medicini (npr. matične celice)
3. EU (zlasti Nemčija, Švedska, Nizozemska)
Prednosti:
- Vrhunski sistemi javnega zdravstva in raziskav (npr. Charité Berlin, Karolinska Institutet).
- Močna farmacevtska podjetja (BioNTech, Roche, Sanofi).
- Poudarek na etični medicini, varovanju podatkov in trajnostnem razvoju.
Pričakovan napredek: - Cepiva nove generacije (BioNTech dela na mRNK za rak)
- Napredki v nevroznanosti, staranju, kroničnih boleznih
- Razvoj standardov varne AI v medicini
Sklep:
- ZDA bodo verjetno ostale vodilne pri prebojih (AI, gensko zdravljenje).
- Kitajska bo igrala ključno vlogo pri masovni uporabi novih tehnologij in bo zaradi obsega hitro pridobivala znanstveno moč.
- Evropa bo pomembna pri etičnih okvirih, regulaciji in visoko kakovostnih terapijah, zlasti na dolgi rok.
Ko nam je bilo ponujena pobuda za vprašanje, katera od omenjenih držav ima največ možnosti za podaljšanje življenjske dobe ali reševanje določenih bolezni (rak, Alzheimerjeva, itd.), smo rekli, zakaj pa ne pogledati, kaj pravi UI o tej temi. To pravi:
1. RAK
- ZDA:
- Vodilna pri imunoterapiji (CAR-T, checkpoint inhibitorji).
- AI za zgodnje odkrivanje (npr. natančnejše branje mamogramov).
- Moderna in BioNTech delata mRNK cepiva proti raku.
- Vodstvo: ZDA
- Kitajska:
- Veliko kliničnih testov za gensko zdravljenje (včasih s hitrejšimi postopki kot na Zahodu).
- Napredek pri kombinaciji TKM (tradicionalne medicine) in onkologije.
- Vodstvo: hiter napredek, a še ne globalno vodilna.
- Trenutno: za ZDA, a z velikim potencialom.
- EU:
- BioNTech (Nemčija) je vodilni igralec v mRNK za rak.
- Etično vodena imunoterapija in napredne raziskave na področju tumorske biologije.
- Vodstvo: močan raziskovalni sektor, a počasnejši v implementaciji.
- Stanje: blizu ZDA, a z manj kapitala.
2. ALZHEIMERJEVA BOLEZEN
- ZDA:
- Farmacevtski velikani (Eli Lilly, Biogen) vodijo razvoj zdravil, ki upočasnjujejo bolezen.
- Uporaba AI za odkrivanje zgodnjih znakov v slikanju možganov.
- Vodstvo: ZDA
- Kitajska:
- Velik interes, vendar še ni odmevnih globalnih prebojev.
- Fokus na dolgoročno preprečevanje s pomočjo tradicionalnih zdravil in genetike.
- Stanje: raziskave, ne pa globalno vodstvo.
- EU:
- Vrhunske raziskave (npr. Švedska, Nizozemska), še posebej na področju zgodnje diagnostike in etičnih vprašanj.
- Vodstvo: močne raziskave, a počasnejša implementacija zdravil.
- ZDA imajo prednost, vendar EU tesno sledi.
3. PODALJŠEVANJE ŽIVLJENJSKE DOBE (longevity)
- ZDA:
- Silicijeva dolina močno vlaga v “longevity startups” (npr. Altos Labs, Calico).
- Raziskave na področju genetske stabilnosti, telomerov, senescence celic.
- Eksperimentalna zdravila in AI-bazirani biomarkerji staranja.
- Vodstvo: ZDA
- Kitajska:
- Velik interes, povezava z tradicijo dolgega življenja.
- Vključuje prehrano, genomiko in obnovitveno medicino.
- Še ne vodilna, a bo hitro sledila.
- EU:
- Etika, varnost, kakovost staranja.
- Fokus na zdravo staranje, manj na radikalno podaljševanje.
- Vodilna pri preventivni skrbi, ne nujno pri podaljševanju življenja.
Končni povzetek:
| Bolezen / Cilj | Vodilna država |
| Rak | ZDA (EU blizu) |
| Alzheimerjeva | ZDA |
| Podaljšanje življenja | ZDA (Kitajska sledi) |
Naj bo dovolj! To so seveda le vpogledi v zbrane podatke, ki jih je na naša vprašanja zbirala UI. Mi si pri tej objavi ne prepisujemo velikih zaslug. Je pa res, da smo mi UI poskušali spraševati logične stvari, ki dajo osnovo za zbiranje odgovorov. Ali je čisto tako, ko kažejo zbrani odgovori UI, pa bo pokazal čas.
In še to! Kam bi lahko uvrstili Slovenijo na področju znanosti, UI nismo spraševali. Ker velikega napredka, razen izjemnih posameznikov, Slovenija po našem mnenju še ne zagotavlja, in sicer zato ne, ker naše votloglave politike še vedno zanima le uvoz poceni delovne sile in ne znanost, ki pa edina spreminja svet in omogoča napredek. Je pa res, da poceni delovna sila zna glasovati./Objavo s pomočjo UI pripravil J. Temlin/