Slovenija, 8. junij 2025 – Pravijo, da pesnik nikoli ne nagovarja »vseh povprek«, pač pa le izbrance po duhu, zato naj bi bil mnogim tudi težko razumljiv. A mi smo našli pesnika, ki svoja čustva izraža z besedami, ki so razumljive vsem.

Gre za pesnika, ki je avtor enajstih pesniških zbirk: Sava šumi, Romantičen večer, Budne sanje, Pot do neba, Sopotniki, Srce na zidu, Odsev vrednot, Nadahnjenje, Ko te ni, Sem in Dar.

In kdo je pesnik, ki z nami vsako nedeljo “naredi” poetov korak? To je pesnik Srečko Čož, ki je tokrat za vas in za nas izbral te tri pesmi, in sicer:

AFRODIZIAK

 Fant moj,

zanemari intrige,

pusti namige,

da zapeljejo ostrige,

šparglji in fige,

mango in tango,

kačja kri,

datlji, lešniki,

da brez malin in avokada,

noč ni nikdar mlada,

da se ustvari prilika,

ko zadiši bazilika,

da za naslado

se liže čokolado…

Fant moj,

zapelji jo počasi,

daj ji jasen znak,

kaj ti roji po glavi –

da bi jo rad imel

in da bi bil vesel,

če bi sprejela,

da te je ljubezen ujela

in ti dala znak,

da ona je edini pravi –

afrodiziak…

FUGA

Se včasih nekam v dalj zazrem,

in misel mi uide

iz neznanja –

na vprašanja:

Kaj je takšnega na njem,

da me privlači,

da me zrači,

da mi v srcu žarek ne zaide,

in da me še prelest obide?

Je zaigral mi na klavir

(tu je doma, to zna),

ko sem mu rekla za uslugo,

da mi pričara mir;

kot pravi kavalir

prav zame je napisal fugo,

skladno za orkester ali zbor:

pravi, da je name nor,

da je v globoko strugo

vrgel plavat svoj in moj nemir…

La – la -la – la – la – la …

V meni zdaj vijuga

tista lepa skladba, tista fuga;

vprašanjem mojim nežno žuga,

naj se zaprejo

in k odgovorom zazrejo:

da nasmehov ni preveč,

da je prelep pogled goreč,

da ni poljub moteč,

da ni namig odveč,

da je mesec v dvoje bolj svetleč,

da je slap še bolj šumeč

in potok žuboreč,

ko besede so odveč,

da sva si všeč –

ker sva si všeč…

V meni zdaj vijuga

tista lepa skladba, tista fuga…

La la – la – la – la – la…

TI

Moj brhki cvet,

tvoje sem poet,

v srcu te nosim;

se ti zdim tečen,

ker že dolgo te prosim:

Ne skrivaj me.

Prestavi me

mami,

hočem, da ve,

da bom s teboj,

in ti z menoj,

da bova srečna sto let…

Hočem, da ve,

da sem tvoj!

Dam ji poljub,

če prikima

in mi pove,

da prav ji je…

Pokaži me

še očetu,

hočem, da ve,

da na tem svetu

boš ob poetu

srečna sto let!

Mu stisnem roko,

če prikima poetu

in da mi nasvet

za srečnih sto let.

Zaljubljen,

ljubljen,

tebi obljubljen,

ne izgubljen,

ob tebi najden,

s teboj srečen,

nič tečen.