Slovenija, 10. junij 2025 – Inštitut za strateške rešitve (ISR) je objavil sporočilo s katerim sporoča, da je Banka Slovenije včeraj, 9. junija,  v svoji najnovejši napovedi predvideva za Sloveniji postopno okrevanje gospodarske rasti in umirjanje inflacije na približno 2 % v prihodnjih letih. A bo tem, ob izboljšanju domačih dejavnikov in pričakovanem okrevanju zunanjega okolja napoveduje rast BDP v višini 1,3 % letos in 2,4 % v letih 2026–2027.

Kot lokalni partner družbe Coface, zavarovalnice za zavarovanje terjatev, so v Inštitutu za strateške rešitve (ISR) pripravili pregled ključnih ugotovitev iz študije CEE Insolvency Study 2025, ki analizira dogajanje v 14 državah srednje in vzhodne Evrope. Podatki kažejo, da se podjetniška realnost v letu 2024 še ni uskladila z optimizmom napovedi. V številnih državah se je namreč število postopkov insolventnosti ponovno povečalo. V Sloveniji celo za +32,4 %, kar je največja
relativna rast v regiji.

Analiza IRR pravi, da so se po letu 2023, ki sta ga zaznamovali energetska draginja in negotovost, makroekonomski kazalniki v letu 2024 občutno izboljšali. Povprečna gospodarska rast je takrat dosegla 2,6 %, v primerjavi z 0,8 % v letu 2023, inflacija pa se je skoraj prepolovila, z 11,2 na 4,6 %.

»Vendar je veliko podjetij, predvsem v predelovalnih dejavnostih in transportu, absorbiralo že preveč šokov,« pojasnjuje Mateusz Dadej, regionalni ekonomist za SVE pri Coface. »Porast poslovne insolventnosti odraža globlje strukturne težave in zakasnjen vpliv preteklih kriz.«

Statistična »fatamorgana« – Po podatkih iz študije »CEE Insolvency Study 2025« se je skupno število postopkov zaradi insolventnosti v državah Srednje in Vzhodne Evrope zmanjšalo za 9 %, s 50.248 v letu 2023 na 45.938 v letu 2024. Vendar pri Coface opozarjajo, da številke izkrivlja upad na Madžarskem, kjer so bili postopki izbrisa podjetij začasno ustavljeni zaradi pandemije. Leta 2023 je vlada začela s pravnimi reformami in poenotenjem evidenc. Posledično se je število zabeleženih primerov znižalo za več kot 25 % zaradi administrativne »normalizacije« oziroma statističnega čiščenja nakopičenih primerov iz preteklih let, ki niso več ustrezali novim formalnim merilom za evidentiranje. To, kot je zapisano v analizi pomeni, če se Madžarsko izvzame iz skupne statistike, se primeri stečajev v regiji dejansko povečajo za 3 %, z 29.771 na 30.680 primerov.

In kaj se je dodajo v Sloveniji? – Kot sporoča ISR največjo relativno porast beleži Slovenija. V Mariborski livarni, ki je sto let kovala železo in jeklo, so konec leta dokončno zaustavili proizvodnjo. Podjetje se je pridružilo črni statistiki 769 slovenskih družb, ki jim je lani grozil stečaj, ali 32,4 % več kot leto prej. Največ postopkov v letu 2024 je bilo sproženih v gradbeništvu, kjer je delež znašal 29,3 %, ter v segmentu poslovnih in osebnih storitev z 22,6 %. Najmanj jih je bilo v finančnem sektorju, kjer je delež znašal le 0,9 %.

Kombinacija zaostrenih pogojev financiranja, višjih obrestnih mer in omejenega dostopa do posojil je ob počasnem globalnem okrevanju močno obremenila poslovanje podjetij, medtem ko so ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega prispevka dodatno znižali razpoložljive dohodke gospodinjstev, s tem pa tudi domače povpraševanje.

In kako je drugje po Evropi! Število stečajev je, tako ISR, hkrati naraslo v Latviji, Estoniji, na Hrvaškem in v Romuniji, kjer so se podjetja soočala z naraščajočimi stroški in fiskalnimi neravnovesji. Na Poljskem so se postopki prestrukturiranja iz časa pandemije uveljavili kot običajno orodje za reševanje likvidnostnih težav, zaradi česar se je delež primerov povečal za 19 %. Češka in Slovaška sta ohranili razmeroma stabilne trende, v Litvi pa je delež ostal skoraj nespremenjen. Manj primerov sta, poleg Madžarske, beležili tudi Srbija in Bolgarija z 12,1- in 5,7-odstotnim padcem.

Naložbe kot rešilna bilka – »V letu 2025 pričakujemo postopno izboljšanje trendov,« pravi Dadej. Pri Coface pričakujejo sprostitev evropskih kohezijskih sredstev, ki naj bi spodbudila investicije v infrastrukturo in industrijo. Ti projekti imajo potencial sprožiti koncentriran val investicij ter z njim želeni multiplikativni učinek v gradbeništvu, transportu in povezanih sektorjih. »Dolgoročna stabilnost bo odvisna od strateških naložb in bolj predvidljive gospodarske politike,« dodaja Jarek Jaworski, regionalni direktor Coface.

Kljub temu napovedi spremljajo številna tveganja. Zaostreni kreditni pogoji in napeti odnosi med ZDA in EU, ki lahko hitro načnejo zaupanje potrošnikov, predstavljajo resno tveganje za osnovni scenarij okrevanja.

In druga možnosti je, da ZDA ohranijo ali celo povečajo carine. V tem primeru bi EU lahko prvič aktivirala instrument za odvračanje od prislinih ukrepov, kar bi prizadelo čezatlantsko trgovino s storitvami.

In še to! K tej objavi dodajamo še podatke Statističnega urada RS (SURS), ki sporoča, da se je na mesečni ravni število stečajev – april 2025 povečalo za 18,0 %. Ali drugače zapisano bilo jih je za 18,0 % več kot marca, za 18,5 % pa več kot v lanskem aprilu in za 15,5 % več v primerjavi s povprečjem 2021.

Zagotovo podatki, tako tisti, ki jih objavlja ISR, kot tisti, ki jih objavlja SURS, kažejo na to, da v Sloveniji stvari ne gredo v pravi smeri. No, vlada pa še kar naprej trdi, da smo v Sloveniji uspešni./LN/Vir za objavi ISR in SURS/