Ljubljana, 17. junija 2025 – Kot sporoča SPIRIT Slovenija se je Slovenija na letošnji lestvici svetovne konkurenčnosti, ki jo objavlja švicarski Inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), med 69 sodelujočimi državami zasedla 46. mesto, kar je ista uvrstitev kot lani.

Konkurenčne prednosti Slovenije oziroma področja, kjer se uvrščamo najvišje na lestvici držav ostajajo podobna kot v preteklih letih: mednarodna trgovina (10. mesto), raven cen (17. mesto), družbeni okvir (20. mesto), ki zagotavlja visoko stopnjo enakosti v družbi in varnosti ter izobraževanje (26. mesto).

Indeks globalne konkurenčnosti IMD meri, kako učinkovito države izkoriščajo svoje vire za povečanje blaginje svojih prebivalcev. Cilj je razumeti, kako posamezne države zagotavljajo takšno nacionalno okolje oziroma vire in kompetence, ki podpirajo konkurenčnost podjetij in odpornost gospodarstva na izzive, z namenom ustvarjanja nove vrednosti in izboljšanja življenjskega standarda ljudi.

Raziskava temelji na statističnih podatkih, ki predstavljajo dve tretjini skupne ocene konkurenčnosti in se nanašajo predvsem na lansko leto, tretjino skupne ocene pa predstavljajo tako imenovani mehki kazalci, podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. Skupna uvrstitev države na lestvici konkurenčnosti v nekem časovnem obdobju pokaže njen konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi državami. Nacionalna konkurenčnost je pri tem opredeljena s štirimi dejavniki: gospodarsko uspešnostjo, vladno učinkovitostjo, poslovno učinkovitostjo in infrastrukturo.

Graf prikazuje uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti na vsakem od 20 podsklopov v letu 2025. V skladu z metodologijo IMD je vsak izmed štirih dejavnikov/sklopov konkurenčnosti nadalje razdeljen na pet podsklopov. Skupno imamo tako 20 podsklopov, ki imajo v izračunu končne uvrstitve države na lestvici konkurenčnosti enako težo (5 %).

Med najbolj konkurenčnimi državami tudi letos prevladujejo majhna gospodarstva: Švica, Singapur in Hongkong, sledita Danska in ZAE, kar gre pripisati temu, da uspešno predvidevajo in se prilagajajo spremenjenemu globalnemu okolju. Države, ki so v zadnjem letu doživele največji padec so: Turčija (13 mest), Indonezija (13 mest), Poljska (11 mest), in Belgija (6 mest), ki je v zadnjih dveh letih izgubila 11 mest. Med državami, ki so v zadnjem letu svojo uvrstitev na lestvici izboljšale, pa so: Malezija (11 mest), Litva (9 mest), Kanada (8 mest) in Latvija (7 mest).

Slovenija je po padcu v letih 2023 in 2024, ko je skupno izgubila 8 mest, letos zadržala lansko uvrstitev na 46. mestu, kar je najslabša uvrstitev v zadnjih petih letih. Kar zadeva gospodarsko uspešnost, je v obdobju po pandemiji slovensko gospodarstvo hitro okrevalo, v zadnjih treh letih pa smo izgubili pridobljeno prednost zaradi upočasnitve gospodarske rasti, negativnega vpliva energetske krize in visoke inflacije ter pomanjkanja delovne sile.

Kot je uvodoma poudaril dr. Zoran Vaupot, vodja sektorja za spodbujanje internacionalizacije na SPIRIT Slovenija, je »slovensko poslovno okolje pod drobnogledom številnih mednarodnih investitorjev in poslovnih partnerjev, ki pri odločanju o sodelovanju s slovenskimi podjetji pozorno spremljajo kazalnike naše makroekonomske konkurenčnosti. Prav zato na agenciji SPIRIT Slovenija že vrsto let sofinanciramo raziskavo konkurenčnosti Slovenije po mednarodno priznani metodologiji švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta IMD iz Laussane. Izbrane kazalce iz raziskave uporabljamo kot pomembno orodje pri vsakodnevni komunikaciji s tujimi poslovnimi javnostmi ter pri načrtovanju programov in aktivnosti na področju spodbujanja internacionalizacije in tujih investicij. Hkrati raziskava služi kot strokovna podlaga za oblikovanje ukrepov in razvojnih usmeritev različnih institucij, ki so vključene v oblikovanje gospodarske politike.«

Kot je v nadaljevanju poudaril dr. Damjan Kavaš, direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja, je »ohranitev enake uvrstitve na lestvici svetovne konkurenčnosti po večletnem padanju ob upoštevanju zahtevnih razmer, ki vplivajo na konkurenčnost držav, vsekakor pozitivna novica. Rezultati letošnje raziskave znova kažejo, da imamo trdne temelje v družbenem okolju, izobraževalnem sistemu in mednarodni trgovinski vpetosti. Za dolgoročno izboljšanje položaja Slovenije pa bodo potrebni usklajeni in ambiciozni ukrepi gospodarske politike, usmerjeni v povečanje produktivnosti, večje investicije v znanje, raziskave in razvoj, učinkovitejše javne storitve ter večjo stabilnost in predvidljivost poslovnega okolja. Vse bolj postaja očitno, da se je obstoječi slovenski razvojni model izpel, kar je razvidno iz živahnih razprav deležnikov v zadnjem letu. Mednarodne analize predstavljajo pomembno strokovno podlago za nujno širšo družbeno razpravo o prihodnjem razvoju Slovenije.«

V sklopu gospodarska uspešnost se ocenjuje zmožnost nacionalnega gospodarstva za rast in zaposlovanje, vpetost nacionalnega gospodarstva v mednarodno trgovino, obseg mednarodnih investicij ter cenovna konkurenčnost. Gospodarsko najbolj uspešna svetovna gospodarstva so Singapur, ZAE in ZDA, med prvo deseterico je samo ena evropska država – Irska (9. mesto). Med državami EU ji sledita Nemčija (12. mesto) in Danska (15. mesto).

Slovenija je tudi po obeh krizah v zadnjih letih (epidemija in energetska kriza) ohranila makroekonomsko stabilnost in v tem sklopu zadržala lanskoletno uvrstitev na 37. mestu, kar gre predvsem na račun boljše uvrstitve na podsklopu zaposlenost, medtem ko smo občutneje poslabšali uvrstitev na podsklopu domačega gospodarstva. »Tu smo z lanskega 41. mesta padli na 48. mesto, zaradi upočasnitve gospodarske rasti v lanskem letu kot posledice upada investicijske in gradbene aktivnosti. Zaostanek Slovenije je posledica manjših investicij našega podjetniškega sektorja,« je povedala mag. Sonja Uršič iz Inštituta za ekonomska raziskovanja. Podatki o strukturi investicij pa kažejo, da Slovenija za povprečjem EU bistveno zaostaja na področju vlaganj v izdelke intelektualne lastnine. »Kljub upočasnitvi gospodarske rasti smo na kazalniku BDP na prebivalca po kupni moči, ki je merilo gospodarske razvitosti, v zadnjem letu pridobili 3 mesta in se uvrstili na 29. mesto. Na visoko 12. mesto se uvrščamo pri indeksu ekonomske kompleksnosti, kar nas uvršča med napredna izvozno usmerjeno gospodarstva, ki so sposobna proizvajati in izvažati raznolike ter tehnološko zahtevne izdelke,« je še dodala. 

Pozitiven signal kaže tudi letošnja anketa med gospodarstveniki, ki so izboljšali oceno odpornosti domačega gospodarstva na gospodarske cikle, medtem ko se je ta ocena v povprečju v svetu znižala. Kar zadeva podsklop zaposlenost, smo napredovali 5 mest na 41. mesto, k čemer je ključno prispevalo nadaljnje povečanje števila delovno aktivnih prebivalcev v letu 2024. Zgodovinsko gledano smo v letošnjem letu dosegli najboljše uvrstitve pri kazalnikih skupne in dolgotrajne brezposelnosti.

V letošnjem letu se najbolje uvrščamo na podsklopu mednarodne trgovine, kjer ostajamo v prvi deseterici držav. Visoke uvrstitve dosegamo na kazalnikih izvoz blaga (% BDP) – 3. mesto, stopnja mednarodne trgovinske integracije – 5. mesto in prihodki iz mednarodnega turizma – 13. mesto. »Visoko smo tudi na podsklopu cen, kjer smo pridobili 1 mesto in se uvrstili na 17. mesto, kar pa je zgodovinsko gledano nizka uvrstitev, saj smo se v preteklosti večinoma uvrščali med prvih deset držav na lestvici,« je dodala Uršičeva.

Na podsklopu mednarodnih investicij se vsa leta uvrščamo slabše od 50. mesta, letos na 58. mesto. To je delno posledica majhnosti našega gospodarstva, saj se slabše od 50. mesta uvrščamo le pri kazalnikih, ki merijo obseg stanja in tokov vhodnih in izhodnih neposrednih tujih investicij v nominalnih zneskih, je bilo rečeno na predstavitvi.

V sklopu vladna učinkovitost, kjer se ocenjuje zdravje javnih financ, davčno politiko, učinkovitost delovanja vlade in institucij države, poslovno zakonodajo ter družbeni okvir, ki naj zagotavlja poštenost, pravičnost, enakost in varnost, smo letos zabeležili padec za dve mesti, na 48. mesto. Prva tri mesta na lestvici v tem sklopu zasedajo Švica, Singapur in Hongkong, med državami EU pa so znotraj prve deseterice Danska (5. mesto), Irska (6. mesto) in Švedska (10. mesto).  Izboljšanje uvrstitve za 1 mesto na 45. mesto v podsklopu javnih financ je odraz nadaljnjega zniževanja javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga, čeprav ocena učinkovitosti upravljanja javnih financ ostaja nizka. Pri davčni politiki padec za 2 mesti na 57. mesto zaradi vključitve novih držav na lestvico, čeprav se Slovenija vsa leta skupaj z večino držav EU že tradicionalno uvršča nižje od 50. mesta.

Najslabše se uvrščamo na kazalnikih, ki merijo obremenitev plač z davki in prispevki in posledično negativnih spodbud za delo in napredovanje. Kar zadeva institucionalni okvir, kjer smo v preteklih dveh letih izgubili dobrih deset mest, smo letos mesto pridobili in se uvrstili na 45. mesto. Visoko uvrstitev smo utrdili na indeksu doseganja ciljev trajnostnega razvoja (11. mesto), na indeksu demokracije (27. mesto) in indeksu pravne države (29. mesto), medtem ko ocena menedžerjev o prilagodljivosti vladne politike spremenjenim gospodarskim razmeram, transparentnosti vladnih politik in bremenu birokracije ostaja nizka. Pri podsklopu poslovna zakonodaja smo obdržali lansko 51. mesto, potem ko smo v srednjeročnem obdobju 15 mest izgubili.

Največ mest smo v zadnjem letu pridobili pri kazalniku, ki meri obseg državnih subvencij v BDP. Obseg subvencij, merjeno z deležem v BDP, je lani upadel, zato smo pri tem kazalniku na lestvici pridobili 17 mest in se uvrstili na 23. mesto. Tu naše konkurenčne prednosti ostajajo število postopkov, potrebnih za ustanovitev podjetja (6. mesto) in nizke uvozne dajatve (8. mesto), medtem ko našo konkurenčnost slabijo vidiki zakonodaje, ki urejajo brezposelnost in delovno-pravna razmerja. »Če želimo biti konkurenčni na mednarodnih trgih, mora biti naše poslovno okolje vsaj tako prijazno, kot ga imajo glavni konkurenti,« je dodala Uršičeva.

Visoko se uvrščamo na podsklopu družbeni okvir, in sicer na 20. mestu, kjer imamo v svetovnem merilu eno najnižjih stopenj dohodkovne neenakosti v družbi,  visoko stopnjo enakosti med spoloma ter visoko stopnjo varnosti.

V sklopu poslovna učinkovitost, ki pokaže, v kolikšni meri nacionalno okolje spodbuja podjetja k inovativnemu, donosnemu in odgovornemu poslovanju, smo napredovali za dve mesti na 55. mesto.

V podsklopu produktivnost in učinkovitost, v katerem smo lani zabeležili velik padec za deset mest,  smo letos pridobili dve mesti in se uvrstili na 38. mesto. »Slabša uvrstitev je med drugim posledica manj predvidljivega poslovnega okolja, s pogostimi spremembami zakonodaje, demografskimi trendi ter pomanjkanjem usposobljenih in motiviranih kadrov,« je dejala red. prof. dr. Mateja Drnovšek iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Na podsklopu trg dela smo padli za dve mesti na 61. mesto, največ izboljšanja pa je bilo na kazalnikih dolgoročna rast delovne sile (35. mesto, rast 23 mest), raven mednarodnih izkušenj managerjev (48. mesto, rast 5 mest) in zaposlenih s kompetencami na področju financ (39. mesto, rast 6 mest). Za dve mesti smo izboljšali uvrstitev v podsklopu finance, zaradi izboljšanja dinamike  borznega indeksa (12. mesto, rast 20 mest), ki odraža večjo dinamiko borznih trgov, in kazalnika podpora bančnih in finančnih storitev (za 9 mest na 45. mesto) poslovanju podjetij.

»Na podsklopu odnosi in vrednote se v celotnem obdobju spremljanja konkurenčnosti nismo visoko uvrščali, kar je posledica zaznavanja podjetij, da v družbi potrebe po ekonomskih in socialnih reformah v povprečju niso dobro razumljene ter da se digitalna transformacija v podjetjih ne odvija dovolj hitro.  Tudi letos smo padli za eno mesto na 64. mesto,« pravi Drnovškova. Po njenih besedah ključni elementi, kot so celotna in delovna produktivnost, učinkovitost malih in srednjih podjetij ter produktivnost storitev, nakazujejo na sorazmerno visoko sposobnost slovenskega gospodarstva za ustvarjanje dodane vrednosti ob omejenih virih. Poleg tega Slovenija dosega dobre rezultate na področju finančne dostopnosti ter odprtosti za podjetništvo. Kljub prisotnemu strahu pred neuspehom, kar lahko omejuje podjetniško dinamiko, razsežnost podjetništva ostaja pomembna konkurenčna prednost.

V sklopu infrastruktura se ocenjuje razvitost osnovne, tehnološke in znanstvene infrastrukture, ter področji zdravja in okolja ter človeških virov (izobraževanje). V tem sklopu, ki je bil včasih paradni konj slovenske konkurenčnosti,  smo padli za dve mesti na 39. mesto, kar lahko pripišemo predvsem padcu pri večini podsklopov za dve mesti. »Slovenija izkazuje močne konkurenčne prednosti na področju izobraževanja in znanstvene infrastrukture, kar pomembno prispeva k dolgoročni poslovni učinkovitosti.  Ugodno razmerje med učenci in učitelji v osnovnih šolah ter visoki skupni izdatki za izobraževanje pričajo o kakovostni osnovi človeškega kapitala že v zgodnjih fazah izobraževalnega sistema,« dodaja Drnovškova. Konkurenčnost krepijo visoke kompetence v tujih jezikih, visoka vključenost v srednješolsko izobraževanje in dober delež diplomantov v naravoslovju in tehniki, kar ustvarja temelje za prihodnji razvoj podjetij, zlasti v tehnološko intenzivnih panogah.

Slovenijo za izboljšanje konkurenčnosti čakajo številni izzivi. »Za pospešitev gospodarskega dohitevanja razvitejših držav bo treba zapreti vrzel v gospodarski razvitosti, zato je nujen prehod v inovacijsko podprto rast z dvigom produktivnosti. Neizkoriščen potencial imamo v izvozu visokotehnoloških proizvodov in na znanju temelječih storitev, ki predstavljajo hitro rastoči segment v svetovni trgovini,« pravi Uršičeva. Bistveno bo treba okrepiti investicije podjetniškega sektorja, saj imamo sicer višji delež investicij v stroje in opremo od EU povprečja, precej pa zaostajamo pri investicijah v neoprijemljivi kapital – izdelke intelektualne lastnine, usposabljanje zaposlenih in organizacijo/inovacije poslovnih procesov.  Pospešiti bo treba digitalni prehod v podatkovno podprto poslovanje MSP, saj zaostanek pri razvoju in uporabi novih tehnologij zmanjšuje zmožnost podjetij, da se učinkovito digitalizirajo in avtomatizirajo poslovne procese. Povečati bo treba učinkovitost inovacij, predvsem okrepiti sodelovanje med raziskovalnimi institucijami in podjetji pri razvoju in komercializaciji novih tehnologij, povečati sredstva za raziskave in razvoj ter okrepiti tehnološki foresight. Kar zadeva institucionalno konkurenčnost bo nujno povečati učinkovitost in kakovost javnih storitev, zmanjšati breme birokracije ter zagotoviti predvidljivost poslovnega okolja in zakonodaje.

Pospešiti bo treba tudi uvajanje ukrepov na trgu dela, ki naslavljajo neugodne demografske spremembe, ukrepe za krepitev človeškega kapitala v podjetjih, predvsem z vidika izboljšanja motivacije zaposlenih in lažjega dostopa do usposobljene delovne sile, kar je povezano tudi z ukrepi za davčno razbremenitev dela. Na tem področju je relevanten problem tudi beg možganov, predvsem mladih, visoko usposobljenih iskalcev zaposlitve, prilagajanje izobraževalnega sistema vrednotam konkurenčnega gospodarstva, predvsem pa tudi pospešitev zelenega prehoda, kjer  zaostajamo pri številnih vidikih./LN/Vir za objavi SPIRT Slovenija/