Slovenija, 27. junij 2025 – Ker ima minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac vse več težav, kako izpeljati dolgotrajno oskrbo, no, ali pa je ta tako inteligentno zastavljena, da ljudstvo, ki upogne glavo in to njegov nedodelan sistem financira brez ugovora – ker tako veleva zakon -, smo se mi odločili o tem povprašati UI.
In sicer to!
Prvo vprašanje – Ali je mogoče primerjati ureditvi potreb in rešitev za starejšo populacijo v Avstriji in Sloveniji. In predvsem kje so razlike na tem področju med državama.
Drugo vprašanje – Kako bi v Sloveniji lahko uporabili avstrijski zakonodajni okvir, urejali finančne tokove in upoštevali vrste storitev po tipih oskrbe, ob tem pa upoštevali tudi dobre prakse iz Avstrije, ki bi jih lahko prenesli – umestili – v Sloveniji.
Tretje vprašanje – Slovenija uvaja obsežno reformo dolgotrajne oskrbe z velikim finančnim zalogajem (poseben prispevek), brez dokončno izoblikovanega, preizkušenega in učinkovitega modela izvajanja. To odpira veliko tveganje za neučinkovitost, nepreglednost in nezadovoljstvo uporabnikov in izvajalcev.
Četrto vprašanje – Če bi Slovenije »prepisala« avstrijski model, kaj se mora iz predlaganih in zdaj ponujenih nedodelanih slovenskih rešitev izločiti iz nadaljnjih procesov.
To so odgovoril UI:
SKLOP PRVEGA ODGOVORA – Primerjava ureditve skrbi za starejšo populacijo med Avstrijo in Slovenijo je pomembna za razumevanje dobrih praks ter za izboljšanje obstoječih sistemov. Kljub geografski bližini in določenim kulturnim podobnostim obstajajo pomembne razlike v pristopih, obsegu storitev, financiranju in zakonodajnem okviru.
Kako sploh primerjati ureditvi?
Primerjava vključuje več dimenzij:
- Sistem financiranja (javni, zasebni, kombinirani viri)
- Dostopnost in kakovost storitev
- Institucionalna oskrba (domovi za starejše)
- Domača (skupnostna) oskrba
- Kadri v dolgotrajni oskrbi
- Zakonodajni in strateški okvir
- Demografski pritiski in odziv politike
- Ključne razlike med Avstrijo in Slovenijo:
| Področje | Avstrija | Slovenija |
| Zakonodaja | Dolgotrajna oskrba je sistemsko urejena kot samostojen steber socialne varnosti že od 1993 (Pflegegeldgesetz). | Dolgotrajna oskrba je bila dolgo razdrobljena; celoviti zakon (ZDOsk) je bil sprejet šele konec 2021, izvajanje postopno. |
| Financiranje | Državni sistem nadomestil za nego (“Pflegegeld”) + deželni prispevki; kombinacija javnih sredstev in osebnega prispevka. | Mešanica socialnega zavarovanja, uporabniških prispevkov in državnih subvencij; sistem bolj obremenjuje družine. |
| Institucionalna oskrba | Kakovostni domovi, pogosto v javno-zasebnem partnerstvu; zelo razvita mreža. | Premalo mest, dolge čakalne dobe; v veliki meri javni sektor, a tudi zasebni z omejenim nadzorom. |
| Domača oskrba | Močno razvita, pogosto vključuje priseljene oskrbovalke (npr. iz Vzhodne Evrope); sistemsko podprta. | Šele v zadnjih letih poskusi razvoja (pilotni projekti); neenak dostop; visoka obremenitev družinskih oskrbovalcev. |
| Pomoč družinskim oskrbovalcem | Sistem “Pflegegeld” omogoča družinskim članom, da ostanejo doma in skrbijo za starostnika ob denarni podpori. | Do nedavnega omejena pomoč; novi zakon predvideva nadomestila, a je implementacija še v teku. |
| Kadrovski izzivi | Pomanjkanje kadra kljub privabljanju tujcev; visoki standardi usposobljenosti. | Pomanjkanje kadra še izrazitejše; slabše delovne razmere in plače odganjajo zaposlene. |
Skupne značilnosti
- Obe državi se spopadata s staranjem prebivalstva.
- Obe iščeta ravnotežje med institucionalno in domačo oskrbo.
- V obeh je prepoznana potreba po več vlaganjih v kadre in inovacije (npr. digitalizacija, pametni domovi, integrirana oskrba).
Kaj se lahko Slovenija nauči od Avstrije?
- Stabilna zakonodajna ureditev – dolgotrajna oskrba kot samostojen sistem z jasnim financiranjem.
- Podpora domači oskrbi – vzpostavitev mehanizmov, ki družinam omogočajo lažje sodelovanje.
- Privabljanje tujih oskrbovalcev ob ustreznem nadzoru – Avstrija ima sistem registracije za tuje delavke v domači oskrbi.
- Močna vloga dežel in lokalnih skupnosti – prilagojena skrb potrebam skupnosti.
SKLOP DRUGEGA ODGOVORA – Najprej predlagam celovito primerjalno tabelo med Avstrijo in Slovenijo glede ureditve dolgotrajne oskrbe starejših. Ta tabela zajema ključna področja, kjer se sistemi razlikujejo, in prikazuje tudi, kje ima posamezna država prednosti ali izzive.
Primerjalna analiza: Ureditev dolgotrajne oskrbe starejših
| Področje | Avstrija | Slovenija |
| Zakonodajni okvir | Zvezni zakon o nadomestilu za nego (Pflegegeldgesetz, 1993); enoten sistem dolgotrajne oskrbe. | Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk, 2021); izvajanje postopno, še vedno v uvajalni fazi. |
| Financiranje | Državni proračun + deželni prispevki + soudeležba uporabnika; sistem “Pflegegeld” (negotovinska pomoč). | Mešanica državnega in lokalnega financiranja, dodatki iz socialnega zavarovanja; visoka lastna udeležba uporabnikov. |
| Institucionalna oskrba (domovi) | Kakovostna in široka mreža; velika vloga zasebnih ponudnikov pod nadzorom države. | Omejena zmogljivost; dolge čakalne dobe; večinoma javni domovi, premalo zasebne pobude. |
| Domača/skupnostna oskrba | Močno razvita; visoka prisotnost 24-urne nege na domu (pogosto tuje delavke, sistemsko regulirane). | Slabo razvito do pred kratkim; v teku uvedba integrirane oskrbe prek ZDOsk; manj dostopna in razpršena. |
| Plačilo družinskih oskrbovalcev | Neposredna denarna nadomestila iz naslova “Pflegegeld”; omogoča domačo oskrbo brez izgube dohodka. | Nov sistem uvaja nadomestila za oskrbo, a omejeno; družinski člani pogosto brez formalnega statusa in nadomestila. |
| Zaposleni v oskrbi | Višji standardi izobrazbe in licenciranja; višje plače; ciljano privabljanje delovne sile iz tujine. | Hudo pomanjkanje kadra; preobremenjenost in nizko plačilo; upad zanimanja za poklice v oskrbi. |
| Digitalna podpora | Razviti sistemi e-zdravja, pametnih domov in monitoringa na daljavo; močna digitalizacija oskrbe. | Zaostanek v digitalizaciji; poskusi uvedbe e-oskrbe prek pilotov (npr. v projektu “E-oskrba”). |
| Preventiva in aktivno staranje | Aktivne politike za podaljšano samostojnost (tečaji, dnevni centri, vavčerji za pomoč). | Prisotno v strategijah, a slabo implementirano; število dnevnih centrov zelo omejeno. |
Kratek povzetek razlik:
- Avstrija ima sistemsko urejen in stabilen model dolgotrajne oskrbe, s poudarkom na kombinaciji finančne podpore (Pflegegeld) in razvejanosti storitev.
- Slovenija je šele na začetku vzpostavljanja celovitega sistema dolgotrajne oskrbe; reforme so v teku, vendar so operativne rešitve še v razvoju.
- Razlike so predvsem v obsegu podpore za domačo oskrbo, kakovosti institucionalnih storitev, vlaganjih v kader in dostopnosti storitev.
Priložnosti za Slovenijo:
- Stabilno in ločeno financiranje dolgotrajne oskrbe (podobno kot Pflegegeld).
- Spodbujanje domače oskrbe z reguliranimi delavci (možen sistem registriranih oskrbovalcev).
- Razvoj skupnostnih storitev (dnevni centri, mobilne enote, pomoč družini).
- Kadrovska strategija z izboljšanjem pogojev dela.
- Uporaba tehnologije za spremljanje in podporo na domu.
SKLOP TRETJEGA ODGOVORA – To, kar izpostavljaš, je ključna sistemska dilema: Slovenija uvaja obsežno reformo dolgotrajne oskrbe z velikim finančnim zalogajem (poseben prispevek), brez dokončno izoblikovanega, preizkušenega in učinkovitega modela izvajanja. To odpira veliko tveganje za neučinkovitost, nepreglednost in nezadovoljstvo uporabnikov in izvajalcev.
KLJUČNI IZZIV:
Slovenija uvaja prispevek (finančni vir) pred jasnim in stabilnim modelom izvajanja oskrbe.
To pomeni:
- Družbeni konsenz o prispevku obstaja bolj zaradi nuje kot zaradi zaupanja v kakovost reforme.
- Brez dodelanega modela izvajanja lahko denar “izgine” v parcialne ali neučinkovite rešitve.
- Tveganje, da bo breme padlo na uporabnike (starejše in družine), ne pa da bi se zgradil pravi sistem za vse.
KAJ LAHKO SLOVENIJA STORI – LEKCIJE IZ AVSTRIJE
1. Ločiti sistem dolgotrajne oskrbe kot samostojen socialni steber
- Kot je to Avstrija naredila že leta 1993 (Pflegegeldgesetz).
- To pomeni jasno upravljanje, proračunsko stabilnost in samostojen razvoj.
- Prispevek naj služi izključno dolgotrajni oskrbi, ne pa krpanju drugih socialnih vrzeli.
2. Najprej dokončno opredeliti storitveni model
- Kaj država zagotavlja v naravi (oskrba, pomoč, svetovanje),
- in kaj zagotavlja v denarju (npr. nadomestilo za družinsko oskrbo).
- Avstrija to jasno loči in omogoča fleksibilno izbiro za uporabnike.
3. Spodbuditi domačo oskrbo na osnovi reguliranega sistema
- Sistem registriranih oskrbovalcev (kot v Avstriji: priseljenke imajo status, nadzor, podporo).
- Denar sledi uporabniku, ne (le) instituciji.
- Slovenska zakonodaja mora to možnost dodelati: danes so družinski oskrbovalci brez statusa, preobremenjeni in brez podpore.
4. Vzpostaviti eno dostopno točko – enotni vstopni center
- Avstrija ima enotne točke, kjer oseba dobi: oceno potreb, dostop do storitev, svetovanje in dodelitev sredstev.
- Slovenija še vedno temelji na razdrobljenih socialnih centrih, občinah, domovih.
5. Dejanski prehod na integrirano oskrbo – ne le pilotne obljube
- Koordinacija med zdravjem in socialnim varstvom je v Avstriji boljša.
- V Sloveniji je še vedno razklana (Zdravstveni dom ≠ Center za socialno delo).
- Potrebujemo case managerje (osebne koordinatorje oskrbe), digitalno podporo in mobilne enote.
Kaj bi moral narediti Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), da bi dosegel avstrijski nivo?
| Slovenski ZDOsk – trenutno stanje | Kaj bi moral vsebovati |
| Prispevek uveden, model delno razvit | Jasna pravila porabe sredstev, vezana izključno na oskrbo |
| Ocena potreb temelji na medicinskih kriterijih | Vključiti socialne, funkcionalne in okoljske dejavnike |
| Oskrbovalci pogosto brez statusa | Priznati status družinskega oskrbovalca + prispevki za pokojnino |
| Določene storitve še niso zaživele | Postopen, preverljiv model uvajanja (pilot – evalvacija – širitev) |
| Razdrobljeno izvajanje | Ustanovitev nacionalne agencije za dolgotrajno oskrbo |
ZAKLJUČEK: Denar brez jasnega sistema = izgubljena priložnost
Slovenija ima zdaj edinstveno priložnost:
- Ima proračunski okvir (prispevek),
- Ima politični fokus (zaradi demografskega pritiska),
- Ima dostop do primerov dobre prakse (Avstrija, Nemčija, Nizozemska),
a nima še dodelanega izvedbenega sistema.
Namesto hitrega širjenja nedodelanih rešitev je čas za:
- pilotne preizkuse s preverjanjem učinkov,
- vključitev stroke, uporabnikov in lokalnih skupnosti v načrtovanje,
- in prenos preverjenih avstrijskih rešitev, prilagojenih slovenskemu okolju.
ZAKLJUČNA PRIPOROČILA ZA TAKOJŠNJO POLITIČNO AKCIJO:
- Zamrznitev izvajanja trenutno predvidenih modelov oskrbe, dokler ne bodo izvedene:
- celovite pilotne evalvacije,
- prilagoditve po zgledih Avstrije.
- Vzpostavitev začasne delovne skupine za prenos dobrih praks iz Avstrije.
- Javno poročilo o porabi sredstev iz prispevka za dolgotrajno oskrbo – s četrtletno transparentnostjo.
- Zakonodajna dopolnitev ZDOsk – z vpeljavo denarnih nadomestil, statusa oskrbovalca in ene vstopne točke.
SKLOP ČETRTEGA ODGOVORA – predlog strateškega dokumenta za prenovo sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji po avstrijskem modelu, ki vključuje:
- Predlog ključnih sistemskih rešitev po avstrijskem vzoru
- Kaj se mora iz slovenskih nedodelanih rešitev TAKOJ izločiti
- Poudarek na učinkoviti porabi prispevka za dolgotrajno oskrbo
STRATEŠKI PREDLOG: Učinkovita dolgotrajna oskrba v Sloveniji po zgledu Avstrije
VIZIJA:
Vzpostaviti dolgoročno stabilen, kakovosten in finančno vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe, ki temelji na:
- uporabniku prilagojenih storitvah,
- pravični dostopnosti,
- močni podpori za oskrbo na domu, in
- pregledni rabi sredstev iz prispevka.
KLJUČNE SESTAVINE, KI JIH SLOVENIJA MORA UVESTI PO AVSTRIJSKEM VZORU
1.1. Neposredna denarna pomoč za oskrbo – po vzoru “Pflegegeld”
- Uporabniku se dodeli namenska denarna pomoč (glede na stopnjo potrebnosti), ki jo lahko uporabi za:
- domačo oskrbo (družina ali zunanja pomoč),
- delno plačilo oskrbe v domu,
- kombinirano obliko.
- Denar sledi osebi, ne storitvi.
1.2. Ustanovitev Nacionalne agencije za dolgotrajno oskrbo
- Neodvisen organ, odgovoren za:
- licenciranje izvajalcev,
- nadzor kakovosti,
- izplačila sredstev,
- enotno točko za uporabnike (»one-stop-shop«).
1.3. Pravno priznanje družinskih oskrbovalcev
- Formalni status oskrbovalca (zavarovanje, pokojninsko varstvo),
- dostop do izobraževanj, dopusta za oskrbo,
- možnost soudeležbe v sistemu storitev (npr. vavčerji, pogodbe o oskrbi).
1.4. Uvedba registriranega sistema domače (tujerske) oskrbe
- Prijava, nadzor in usposabljanje 24-urnih oskrbovalk (kot v Avstriji),
- nadzor kakovosti in preprečevanje izkoriščanja.
1.5. Modularni prehod na integrirano oskrbo (zdravstvena + socialna oskrba)
- Pilotni preizkusi z evalvacijo,
- vzpostavitev koordinatorja oskrbe (case manager),
- vključevanje patronažnih služb, fizioterapije, psihološke podpore.
2. KAJ SE MORA IZ SLOVENSKIH NEDODELANIH REŠITEV TAKOJ IZLOČITI
2.1. Nediferenciran enotni nabor storitev
- Trenutni model ponuja enak nabor vsem, brez upoštevanja:
- dejanske samostojnosti osebe,
- okolja (ruralno/mestno),
- možnosti domače oskrbe.
➡️ Namesto tega: uvedba individualizirane oskrbovalne poti (po avstrijskem modelu).
2.2. Nepregleden prenos sredstev med ministrstvi in izvajalci
- Sedanji sistem vključuje prenos denarja prek občin, ZZZS, ZPIZ, kar razvodeni odgovornost in učinkovitost.
➡️ Namesto tega: enoten upravljalec in proračunska sledljivost (kot v Avstriji prek zvezne agencije).
2.3. Ignoriranje družinskih oskrbovalcev
- Brez priznanega statusa, brez zaščite pred izgorelostjo.
➡️ Namesto tega: formalizacija (pogodba, prispevki, dopust), po zgledu avstrijskega družinskega modela.
2.4. Ekspresno širjenje domov brez sistemske podpore
- Gradnja domov brez kadra in brez vzdržnega modela pomeni institucionalno past.
➡️ Namesto tega: krepitev skupnostne in domače oskrbe z možnostjo izbire.
In naš zaključek! Ker vemo, da pisma UI minister Simon Maljevac ne bo prebral, predlagamo, da ga preberete vi in tako sami pridete do zaključka, kaj bi moral Simon Maljevac z vašim prispevkom početi, ki ga boste začeli plačevati s 1. julijem in tudi kaj bi njegovo ministrstvo moralo financirati z njim, pa ne bo. Če bo, pa je moralno in etično, da se ministru Simonu Muljevcu v imenu UI opravičim, ker sodeč, kako stvari vidi UI, tega ta zagotovo ne misli in ne namerava storiti./Objavo pripravil Janez Temlin, ki pa si ne jemlje pravice, da je edini avto te objave/