Slovenija, 4. julij 2025 – Zavod za zaposlovanje RS je včeraj, 3. julija, predstavil zadnje podatke o trgu dela s posebnim poudarkom na polletnem dogajanju. Kot je izpostavila generalna direktorica Zavoda Greta Metka Barbo Škerbinc, je bila konec junija z 42.398 brezposelnimi zabeležena najnižja brezposelnost do sedaj v samostojni Sloveniji. Podobno nizko brezposelnost smo imeli v letu 1990, ko je bilo junija brezposelnih 41.620 oseb.

Pri tem pa je predvsem pomembno to, da se še naprej znižujeta deleža dolgotrajno brezposelnih in starejših, saj Zavod v ta namen izvaja številne aktivnosti, med drugim so na voljo tudi številni ukrepi aktivne politike zaposlovanja. V prvi polovici leta je bilo tako vanje vključenih 9.780 oseb, kar je za 37,8 % več kot lani v istem obdobju.
»Skladno s svojo strategijo Zavod dejavno, prek številnih programov za vključevanje različnih skupin posameznikov, izvaja korake za uspešno aktivacijo vsega razpoložljivega potenciala na trgu dela, zato pričakujemo enak, aktiven pristop tudi pri iskalcih zaposlitve,« je izpostavila generalna direktorica.
Prav tako tudi povpraševanje delodajalcev po delavcih ostaja na visoki ravni: kljub velikim neskladjem na trgu dela je Zavod v pol leta opravil skoraj 334.000 različnih preverjanj ustreznosti in zainteresiranosti brezposelnih za napotitev na prosta delovna mesta, kar kaže na velik obseg Zavodovega dela preden pride do zaposlitve, izvedenih pa je bilo tudi več kot 51.000 napotitev brezposelnih na prosta delovna mesta delodajalcev. Delodajalci sicer za drugo polovico leta 2025 napovedujejo 2,1-odstotno rast zaposlenosti, kar je bolj optimistično kot v prejšnjem napovedniku. Ob koncu leta se predvideva približno 46.800 brezposelnih.
Kot je poudarila generalna direktorica, delodajalci neskladja na trgu dela blažijo tudi z zaposlovanjem tujih delavcev. V prvi polovici leta je Zavod izdal 7.966 delovnih dovoljenj in 12.555 soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo.
»Kljub velikemu obsegu vlog ostajajo povprečni časi reševanja vlog pri Zavodu v zakonskih okvirih: v povprečju gre za 13 dni tako pri soglasjih k enotnemu dovoljenju kot pri delovnih dovoljenjih, kar je manj, kot je zakonsko določeno. Pri tem je nujno treba upoštevati, da se vloge lahko rešujejo šele, ko so popolne in ko dokumentacija pride do Zavoda iz upravnih enot ter da so postopki vezani tudi na potrditev kandidatov s strani tujega nosilca izvajanja sporazuma, kar včasih podaljša trajanje celotnega postopka zaposlovanja.«

In še nekaj podatkov, ki so bili izpostavljeni:
Struktura brezposelnih – Ob nizki brezposelnosti izziv za Zavod predstavljajo brezposelne osebe z različnimi zaposlitvenimi ovirami. Med brezposelnimi z več težavami pri zaposlovanju so starejši, dolgotrajno brezposelni, brezposelni brez strokovne izobrazbe, invalidi, osebe z zdravstvenimi in drugimi omejitvami ter mladi brez delovnih izkušenj.
Junija je bilo med registriranimi brezposelnimi osebami:
– 48,3 % žensk,
– 19,7 % mladih v starosti od 15 do 29 let,
– 36,1 % starih 50 let ali več,
– 15,3 % iskalcev prve zaposlitve,
– 40,9 % dolgotrajno brezposelnih in
– 14,8 % invalidov.
Izobrazbena struktura brezposelnih pa je bila naslednja:
– 34,4 % brezposelnih je imelo osnovnošolsko izobrazbo ali manj,
– 23,6 % brezposelnih poklicno izobrazbo,
– 24,8 % brezposelnih srednjo strokovno, srednjo splošno izobrazbo in
– 17,2 % terciarno izobrazbo.
Zaradi aktivnosti in ukrepov, ki jih Zavod namenja dolgotrajno brezposelnim in starejšim, se njihov delež med brezposelnimi še naprej zmanjšuje. V primerjavi s stanjem ob koncu junija 2024 je delež dolgotrajno brezposelnih nižji za 3,1 odstotne točke, delež starih 50 let ali več pa za 2,8 odstotne točke.
Veliko število vlog za zaposlovanje tujcev
Delodajalci neskladja na trgu dela blažijo z zaposlovanjem tujih delavcev.
V prvi polovici letošnjega leta je Zavod izdal:
- 7.966 delovnih dovoljenj (6,0 % manj kot v prvem polletju 2024), med njimi največ za državljane Bosne in Hercegovine ter Srbije,
- 12.555 soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo (1,8 % manj kot v primerljivem obdobju lani), največ za državljane Kosova, Severne Makedonije, Indije, Nepala, Srbije ter Bosne in Hercegovine.
| Leto /obdobje | Število izdanih dovoljenj | Število soglasij | Skupaj |
| 2018 | 18.049 | 20.889 | 38.938 |
| 2019 | 17.030 | 26.417 | 43.447 |
| 2020 | 15.636 | 20.875 | 36.511 |
| 2021 | 22.560 | 23.704 | 46.264 |
| 2022 | 21.775 | 26.666 | 48.441 |
| 2023 | 17.272 | 27.408 | 44.680 |
| 2024 | 17.872 | 26.059 | 43.931 |
| I-VI 2025 | 7.966 | 12.555 | 20.521 |
Največ delovnih dovoljenj in soglasij je bilo letos do junija izdanih delodajalcem s področja gradbeništva (26,7 % vseh), predelovalnih dejavnosti, prevoza in skladiščenja, nastanitvenih in gostinskih dejavnosti ter trgovine.
Med izdanimi delovnimi dovoljenji in soglasji jih je bilo največ za poklic zidarja (2.235 oz. 10,9 % vseh), sledijo pa vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah, varilci in delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.
Kljub velikemu obsegu vlog pa so povprečni časi reševanja vlog pri Zavodu v zakonskih okvirih: v povprečju gre za 13 dni tako pri soglasjih k enotnemu dovoljenju kot pri delovnih dovoljenjih, kar je manj, kot je zakonsko določeno. Pri tem je nujno treba upoštevati, da se vloge lahko rešujejo šele, ko so popolne in ko dokumentacija pride do Zavoda iz upravnih enot ter da so postopki vezani tudi na potrditev kandidatov s strani tujega nosilca izvajanja sporazuma, kar včasih podaljša trajanje celotnega postopka zaposlovanja.
Vključevanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja
Za odpravljanje neskladij med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela ima zavod na voljo tudi ukrepe aktivne politike zaposlovanja (APZ), ki jih izvaja s sredstvi slovenskega proračuna in s sredstvi evropske kohezijske politike.
- Zavod izvaja ukrep 1 – Izobraževanje in usposabljanje, ukrep 3 – Spodbujanje zaposlovanja in ukrep 4 – Kreiranje delovnih mest.
V prvi polovici leta 2025 so v programe APZ vključili 9.780 oseb, od tega: 54,37 % žensk, 28,32 % dolgotrajno brezposelnih, 23,08 % mladih do 30 let ter 31,09 % starejših od 50 let. V ta namen je bilo v prvih šestih mesecih leta 2025 izplačanih okvirno 23,93 mio EUR, od tega skoraj 52 % iz evropskih sredstev.
V primerjavi z enakim obdobjem lani je bilo za 37,78 % več vključitev, kar je posledica zagotovljenih pravnih podlag ter sredstev za izvajanje programov financiranih iz evropske kohezijske politike. Navedena evropska sredstva smo v polnosti lahko začeli koristiti v drugi polovici leta 2024.
V letu 2025 se nadaljuje izvajanje v letu 2024 začetih programov v okviru »Programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2021-2027 v Sloveniji«. Iz Evropskega socialnega sklada plus imamo za obdobje 2023 – 2028 predvidenih skupno 172 MIO EUR sredstev za 5 programov:
- Projektno učenje mlajših odraslih – PUM-O plus
Program je namenjen osebam, ki so predčasno izstopile iz procesa formalnega izobraževanja (osipniki) in niso zaposlene (NEET-i), so stare najmanj 15 let in mlajše od 29 let. S projektnim pristopom se osebam nudi strokovna podpora s ciljem uspešnega zaključka formalnega izobraževanja ali vstopa na trg dela.
- Usposabljanje na delovnem mestu plus – Usposabljam.se
Osebe pridobijo praktična znanja, spretnosti in izkušnje na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu. Tako se vključijo v delovno okolje pod strokovnim vodstvom mentorja in si povečajo možnosti za zaposlitev. Delodajalci ob tem spoznajo morebitne bodoče sodelavce in preverijo njihova znanja, veščine in spretnosti v delovnem okolju. Povabilo je odprto od 14. 3. 2024 do porabe sredstev, najdlje do 30. 4. 2026.
- Neformalno izobraževanje in usposabljanje plus – NIU
Brezposelnim zavod omogoča pridobitev znanj na različnih področjih (digitalna znanja, tuji jeziki, slovenski jezik za tujce, znanja s področja varovanja, transporta, zdravstva in socialnega varstva, ipd.).
- Spodbujanje zaposlovanja Zaposli.me plus
Mesečna subvencija za zaposlitev pri delodajalcih, predhodno izbranih na javnem povabilu, znaša od 450 do 720 EUR. Zaposlitev mora trajati najmanj 12 mesecev za polni delovni čas. Povabilo je za oddajo ponudb odprto od 5. junija 2025 do porabe sredstev, najdlje do 31. maja 2026).
- Učne delavnice plus
Program, ki se izvaja pri socialnih in invalidskih podjetjih, omogoča izvedbo praktičnega usposabljanja brezposelnih oseb z ovirami na trgu dela in potrebujejo poglobljeno obravnavo, v konkretnem delovnem okolju, in hkrati povračilo upravičenih stroškov njihovega usposabljanja. Povabilo je odprto od 8. novembra 2024 od 11. ure do porabe sredstev, najdlje do 30. aprila 2026).
Učne delavnice Plus: spodbujanje zaposlovanja
Omogoča se tudi subvencioniranje zaposlitev brezposelnih, ki so vključeni v praktično usposabljanje v programu Učne delavnice Plus ali so zaključili takšno usposabljanje. Mesečna subvencija znaša 770 EUR. Zaposlitev mora trajati najmanj 10 mesecev za polni delovni čas. Povabilo je bilo odprto od 3. aprila 2025 do porabe sredstev, najdlje do 30. novembra 2025).
Poleg zgoraj navedenih se izvajajo tudi programi financirani izključno iz integralnih sredstev (IP – integralni proračun):
- Trajno zaposlovanje mladih 2025
Mesečna subvencija za zaposlitev pri delodajalcih, predhodno izbranih na javnem povabilu, znaša od 660 do 710 EUR. S programom se spodbuja zaposlitev brezposelnih iz ciljne skupine, ki so mlajši od 30 let. Delovno razmerje mora biti sklenjeno za nedoločen čas, z zagotovljenim mentorstvom ter usposabljanjem ali izobraževanjem pri zunanjem izvajalcu. Poudarek je na spodbujanju razvoja oz. krepitve digitalnih kompetenc. Povabilo je odprto od 17. aprila do razdelitve vseh razpoložljivih sredstev, najkasneje do 28. februarja 2026).
- Javna dela 2025
Program je namenjen aktiviranju dolgotrajno brezposelnih oseb, zlasti oseb iz ranljivih skupin, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ter razvoju delovnih sposobnosti, kakor tudi spodbujanju razvoja novih delovnih mest. S sofinanciranjem dela stroškov zaposlitve na nesistemiziranih delovnih mest se ob podpori mentorja prizadeva k odpravljanju ovir ter k izboljšanju zaposlitvenih priložnosti na rednem trgu dela. Program poteka pri neprofitnih delodajalcih, izbranih na podlagi javnega povabila za izbor programov za leto 2025. Povabilo je odprto od 14. novembra 2024 do objave obvestila o njegovem zaprtju zaradi razdelitve razpoložljivih sredstev.
- Delovni preizkus
Program je namenjen brezposelnim osebam in delodajalcem, ki bi želeli praktično preveriti nadaljnje interese za sodelovanje in zaposlitvene možnosti na konkretnem delovnem mestu, preden se odločijo glede zaposlitve. Povabilo je odprto do porabe sredstev, najdlje do 30. novembra 2025).
- Usposabljanje za osebe z mednarodno zaščito in tujce
Program traja 6 mesecev, namenjen je brezposelnim osebam s statusom v Sloveniji priznane mednarodne zaščite ali osebam, ki so pridobili začasno zaščito ali so tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, brez znanja slovenskega jezika in delovnih izkušenj v naši državi, prijavljeni v evidenci brezposelnih 12 mesecev ali več in so prejemniki denarne socialne pomoči. Za izvedeno usposabljanje na podlagi dokazil delodajalcu povrnemo upravičene stroške v višini 373 EUR/mesec.
- Nacionalne poklicne kvalifikacije – NPK
Programomogoča brezposelnim osebam preveritev in potrditev znanja, ki so ga pridobili na neformalni način s svojim delovnimi izkušnjami ter s tem pridobitev javno veljavnega potrdila.
- Formalno izobraževanje
V okviru javnoveljavnega izobraževanja za odrasle se lahko brezposelna oseba prekvalificira ali dokvalificira. Program omogoča vključitev v osnovnošolsko izobraževanje za odrasle oz. v zaključno leto katerega koli srednješolskega izobraževalnega programa. V primeru prekvalifikacije oz. vključitve v izobraževalni program za pridobitev deficitarnega poklica, omogočimo vključitev v trajanju do 2 let do zaključka šolanja.
Na novinarski konferenci je bilo govora tudi o zakonodajnih spremembah, povezanih z Zavodom./LN/ Vir za objavo ZRSZS/
