Švedska, 9. julij 2025 – Iz Karolinska instituta prihaja sporočilo, da je bila v reviji Science predstavljena študija, ki naj bi dokazovala, da se nevroni v možganskem spominskem središču, hipokampusu, še naprej oblikujejo tudi v pozni odrasli dobi. Raziskava naj bi ponuja tudi odgovore na temeljno in dolgo razpravljano vprašanje o prilagodljivosti človeških možganov.

Hipokampus je možgansko območje, ki je bistveno za učenje in spomin ter sodeluje pri uravnavanju čustev. Leta 2013 je raziskovalna skupina Jonasa Friséna na Karolinskem inštitutu v odmevni študiji pokazala, da se v hipokampusu odraslih ljudi lahko tvorijo novi nevroni . Raziskovalci so nato izmerili raven ogljika-14 v DNK iz možganskega tkiva, kar je omogočilo določitev časa nastanka celic.

Identifikacija izvornih celic

Vendar pa je obseg in pomen te tvorbe novih nevronov (nevrogeneze) še vedno predmet razprav. Namreč še vedno ni  jasnih dokazov, da celice, ki predhodijo novim nevronom, znane kot nevronske progenitorske celice, dejansko obstajajo in se delijo pri odraslih ljudeh.

»Zdaj smo lahko identificirali te izvorne celice, kar potrjuje, da v hipokampusu odraslih možganov poteka nenehno nastajanje nevronov,« pravi Jonas Frisén, profesor raziskav matičnih celic na Oddelku za celično in molekularno biologijo Karolinskega inštituta, ki je vodil raziskavo.

Od 0 do 78 let starosti

V novi študiji so raziskovalci združili več naprednih metod za preučevanje možganskega tkiva ljudi, starih od 0 do 78 let, iz več mednarodnih biobank. Uporabili so metodo, imenovano sekvenciranje enojedrne RNA, ki analizira aktivnost genov v posameznih celičnih jedrih, in pretočno citometrijo za preučevanje lastnosti celic. S kombinacijo tega in strojnega učenja so lahko prepoznali različne stopnje razvoja nevronov, od matičnih celic do nezrelih nevronov, od katerih so bili mnogi v fazi delitve.

Za lokalizacijo teh celic so raziskovalci uporabili dve tehniki, ki kažeta, kje v tkivu so aktivni različni geni: RNAscope in Xenium. Ti metodi sta potrdili, da se novo nastale celice nahajajo na specifičnem območju hipokampusa, imenovanem dentatni girus. To območje je pomembno za oblikovanje spomina, učenje in kognitivno fleksibilnost.

Upanje na nova zdravljenja

Rezultati kažejo, da so progenitorji odraslih nevronov podobni tistim pri miših, prašičih in opicah, vendar obstajajo nekatere razlike v tem, kateri geni so aktivni. Med posamezniki so bile tudi velike razlike – nekateri odrasli ljudje so imeli veliko nevronskih progenitorskih celic, drugi pa skoraj nič.

• »To nam daje pomemben del sestavljanke pri razumevanju delovanja človeških možganov in njihovih sprememb skozi življenje,« pojasnjuje Jonas Frisén. »Naše raziskave bi lahko imele posledice tudi za razvoj regenerativnih zdravljenj, ki spodbujajo nevrogenezo pri nevrodegenerativnih in psihiatričnih motnjah.«

Študija je bila izvedena v sodelovanju z Ionutom Dumitrujem, Marto Paterlini in drugimi raziskovalci na Karolinskem inštitutu ter raziskovalci na Tehnološki univerzi Chalmers na Švedskem.

In še to! Raziskavo so financirali Švedski raziskovalni svet, Evropski raziskovalni svet (ERC), Švedsko združenje za boj proti raku, fundacija Knuta in Alice Wallenberg, Švedska fundacija za strateške raziskave, program StratRegen, dolgoročna štipendija EMBO, program Marie Sklodowska-Curie in SciLifeLab. Jonas Frisén je svetovalec podjetja 10x Genomics./LN/Vir za objavo Karolinska institut/